Vrtna svetovalnica: Ciprese in vrtnice

Rez cipres

Okoli hiše imamo živo mejo iz cipres. Začele so se malo sušiti, poleg tega v zadnjih letih nekoliko bledijo. Zanima me, kdaj bi jih lahko obrezali.
Vanja iz Sežane

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Da bi bila živa meja lepa, gosta in zelena, potrebuje tako kot vse druge rastline dovolj hranil. Pomembno je gnojenje v kombinaciji z rednim zalivanjem, saj so paciprese zimzelene rastline, ki pozimi in jeseni pogosto trpijo sušo. To je izrazitejše pri mladih rastlinah. Gnojimo jih z gnojilom za iglavce, ki poleg glavnih hranil vsebuje veliko mag­nezija. Prav pomanjkanje magnezija se pri iglavcih kaže kot sušenje iglic in bledica.

V prvem delu sezone gnojimo trikrat: aprila, maja in junija. Gnojilo potresemo pod rastline in dobro zalijemo. Tako bo rastlina dobila vsa hranila in bo spet temno zelene barve. Sušenje je posledica zime in pogosto tudi posipavanja soli po pločnikih, kar škodi vsem rastlinam. Ker imajo iglavci plitve korenine, jih je treba poleti in v času suše (pozimi, ko seveda ni zmrzali) redno namakati, vsaj na dva tedna z večjo količino vode. Rez začnemo maja. Krajšamo predolge stranske veje, s čimer spodbudimo gosto rast. Skrajšamo tudi vrhove na želeno višino. To moramo početi redno, ker bo vrh žive meje drugače zelo grd. Če ga vsako leto znižamo za približno 20 cm, spodbudimo gosto rast, ki zagotovi lep videz žive meje. Naslednjo rez opravimo junija in še zadnjič konec avgusta ali v začetku septembra. Vedno režemo tako, da ohranjamo piramidalno obliko, ki je spodaj širša kot pri vrhu.

Zastirka pod cipresami

Zanima me, kakšno zastirko lahko položimo pod cipresami, da pod njimi ne bi rasla trava in cipres ob košnji ne bi poškodovali.
Alenka po elektronski pošti

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Ko ciprese, kleki in paciprese zrastejo, senčijo tla pod sabo in na njih nič ne raste. Dokler so majhne, pod njimi uporabimo zastirko. Preden jo nasujemo, odstranimo ves plevel. Uporabimo lahko okrasno borovo lubje ali sekance iglavcev. Če imamo bolj naraven pristop, bodo iglice iglavcev zelo lepe. Če hočemo, da je učinek iglic kar največji, narežemo veje s svežimi iglicami smreke ali bora in jih položimo pod ciprese. Kmalu se bodo osule, suhe veje bomo takrat odstranili. Pazimo, da je zastirka dovolj debela, do 5 cm.

Če nameravamo iglavce šele saditi, lahko uporabimo prepustno sadilno folijo, ki bo preprečevala rast plevela.

FOTO: Plantella Foto:

Bolne vrtnice

Pred hišo imam nekaj zelo starih rožnih grmov. Večinoma so z njimi težave, saj se na listih pojavljajo črne pege, rade jih imajo tudi uši. Kako to preprečiti s čim bolj naravnimi metodami?

Maja iz Domžal

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Vrtnice so precej občutljive na bolezni. Pogosto jih napadajo črna listna pegavost, pepelasta plesen ter v vlažnem poletju in jeseni siva plesen. Zlasti črna listna pegavost je lahko precej agresivna, pogosto so občutljive sorte vrtnic že sredi poletja brez listov. Varovalna ekološka sredstva je treba uporabiti, še preden rastlina zboli. Njihovo delovanje je namenjeno krepitvi celičnih sten rastline (tako denimo deluje silicij iz njivske preslice). Če škropimo z njimi, glivam, ki povzročajo rastlinske bolezni, preprečimo vdor v rastlino. Pomembno je tedensko škropljenje.

Na vrtnicah se pogosto pojavijo uši, tripsi in vrtnični škržatec. Te žuželke jih navadno ne uničijo, temveč s sesanjem rastlinskega soka močno oslabijo, zaradi česar jih pozneje napadejo še bolezni. V ekološkem varstvu rastline redno pregledujemo in takoj, ko opazimo prve škodljivce, poškropimo z ekološkim insekticidom na osnovi naravnega piretrina. Pomembno je, da jih poškropimo neposredno. Če je napad močan, škropljen­je ponovimo čez tri dni.