Vrtnarski nasveti: Cvetoča preobleka vrta

Pri okrasnih rastlinah, z izjemo balkonskega cvetja, se trendi ne spreminjajo vsako leto. Na izbiro in prodajo rastlin vpliva več dejavnikov – ekonomske in družbene spremembe, okoljska ozaveščenost ljudi in čas, ki ga nameravamo nameniti skrbi zanje. V današnjem hitrem tempu življenja, ko si želimo imeti lep vrt, a nimamo časa na pretek za njegovo oskrbo, se trendi usmerjajo v kombiniranje trpežnejših in nezahtevnih rastlin. Preden se odločimo, katere rastline bomo posadili na svoj vrt, preverimo, kakšna tla potrebujejo, koliko sonca ali sence, kako pogosto jih je treba zalivati ter ali so prezimno trdne. Prvi trije pogoji nam bodo pomagali narediti izbor, ki bo primeren za naš vrt in lokacijo. Če imamo bolj kisla tla (pH okrog 5), zasadimo hortenzije, ki bodo cvetele modro, na malenkost bolj bazična tla (pH več kot 7) pa lahko posadimo npr. nageljne. Zadnja lastnost, tj. prezimna trdnost, nam bo povedala, ali rastlina prenese zimski mraz in bo preživela na prostem v našem okolju ali jo bomo morali pred zimo premakniti v toplejši prostor na prezimovanje. Na okrasni vrt se tako čedalje več zasajajo najrazličnejše trajnice, grmovnice in lesnate rastline. Ker pa rast in cvetenje od rastline terjata veliko energije in hranil, jih je ob sajenju in v začetku sezone priporočljivo pognojiti, med letom pa večkrat dognojiti. Izberemo kakovostno kristalno gnojilo, ki ima več možnosti uporabe in bo rastlinam zagotovilo vsa potrebna hranila za lepo cvetenje in bujno rast. Za kisloljubne vrste uporabljajmo izključno specialna gnojila zanje, saj bomo s tem ohranjali nizek pH v tleh.

Svetovni dan čebel

20. maja obeležujemo svetovni dan čebel. Že Albert Einstein je vedel, da svet brez opraševalcev ne bi dolgo preživel. Trdil je, da če izumrejo čebele, bo človek obstal le še štiri leta.

Kaj posaditi, da bo na vrtu veliko čebel?

Poleg čebel je še veliko drugih opraševalcev, med najbolj poznanimi so poleg njih še čmrlji in metulji. Nekatere rastline obiščejo raje kot druge, zato v vrt posadimo medovite rastline za privabljanje opraševalcev. Na bolj oddaljene kotičke posadimo višje sorte vrtnic, prednje pa kombinacijo pisanih rmanov (Achillea sp.), bodoglavce (Echinops sp.), različne kadulje (Salvia sp.) ali naredimo preprogo iz avbrecije (Aubrieta sp.). Ker čebele vidijo drugače kot ljudje, se izognimo rdečim barvam. Največ čebel bodo privabile rastline v rumenih, modrih in vijoličastih odtenkih.

Zasaditve za sončne lege

Celodnevna izpostavljenost soncu rastlinam prinaša kar nekaj izzivov, na katere so se vsaka po svoje tudi prilagodile. Med njimi bomo našli rastline z mesnatimi listi, kot so hermelike in homulice iz rodu Sedum. Poleg teh svoj pečat na vrtu pusti volnati čišljak (Stachys byzantina) z dlakavimi modrikasto sivimi listi. Spet druge rastejo bolj pri tleh in se plazeče razraščajo kot plazeča sadrenka (Gypsophila repens). Z listjem raznoraznih barv nam bo vrt popestrila iskrivka ali ognjeni dež (Heuchera sp.), ki jo najdemo v barvah od rumene do vijoličaste in zelene.

Kaj uspeva v senčnih kotičkih?

Senčne kotičke hitro popestrimo z različnimi travami ali rastlinami, ki izstopajo zaradi barve listov. Najpogosteje priporočene rastline za senčne lege so funkije ali hoste. Poznamo sorte z enobarvnimi in pisanimi listi (variegata). Za temno rdeče poudarke izberimo kačjo brado (Ophiopogon planiscapus). Za opaznejše cvetove posadimo v senci cvetoče rastline, kot so ciklame (Cyclamen sp.), bergenije (Bergenia sp.) in svetlike ali cimicifuge (Actaea simpex). Spomladi nas bodo tu razveseljevali črni telohi z raznolikimi barvami in oblikami cvetov.

Grmovnice in lesnate rastline

Pri izbiri grmovnic in dreves, ki jih nameravamo posaditi, moramo biti bolj previdni in premišljeni. Zavedati se moramo, da bodo ostale na vrtu več let, lahko celo več desetletij, in v tem času bodo tudi rasle. Podobna težava se pojavlja v manjših vrtovih, kot so atrijski ali vrtovi vrstnih hiš, kjer je površina majhna in so stavbe blizu. Vanje ne sadimo mogočnih soliternih dreves, kot sta lipa in ginko, četudi so nam še tako všeč. Težava se bo pojavila po približno petih ali mogoče desetih letih, ko bo rastlina postala prevelika za tako majhen vrt. Zato pred sajenjem lesnatih rastlin dobro premislimo, kaj si res želimo. Dobra izbira so manjša in počasneje rastoča drevesa in grmi, kot so različni japonski javorji, japonska kutina ali dojcije.