Najpomembnejša vsakoletna prireditev Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic je bila tokrat prvič v Sloveniji, pravzaprav tokrat prvič v delu sveta, ki ga je v drugi polovici 20. stoletja zastirala železna zavesa. S programom so po besedah pobudnice kongresa v Sloveniji Brede Čopi Bavdaž, predsednice Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije (DLVS) in podpredsednice svetovne zveze, želeli preostalemu svetu predstaviti vse, kar je od srednje Evrope vse tja do Kavkaza in Krima v svetu vrtnic pomembno. »Po številu, ki je doseglo 200 udeležencev iz 32 držav sveta in še Slovenije, ter odzivu gostov nam je dogodek očitno uspel. Zelo sem zadovoljna, ker sem poleg tega priča krasnemu razpoloženju tu v Arboretumu.« Oba osrednja rožna vrtova, rozarij v Arboretumu in manjši v ljubljanskem Tivoliju, kjer so prvi dan za goste priredili sprejem dobrodošlice, sta po njenih besedah udeležence pričakala v izvrstni kondiciji.
Če so bili hortikulturna dediščina in dosežki v vzhodni Evropi zaradi zgodovinskih okoliščin za svet bolj odmaknjeni, pa to ne pomeni, da so bili tudi skromnejši kot drugod. Na kongresu je bil tako med drugim predstavljen rozarij Sangerhausen z ozemlja nekdanje Vzhodne Nemčije, drugi najstarejši na svetu, v katerem si je mogoče ogledati več kot 8500 sort.
Ekološka zaščita vrtnic enakovredna škropljenju s konvencionalmii sredstvi
Res je šlo skrbnikom vrtnic na prizoriščih kongresa v času pred in med kongresom na roko tudi vreme, tako da so bile zdrave in v najboljši kondiciji, vendar je treba tudi omeniti, da je od lani v zgornjem rozariju v Volčjem Potoku v sodelovanju s podjetjem Unichem potekal poskus, v katerem so primerjali učinkovitost ekoloških metod zaščite pred boleznimi v primerjavi s konvencionalnimi. Izkazalo se je, da so enako učinkovite, kar govori v prid ekološkim sredstvom, ki ne obremenjujejo okolja in mu ne škodijo.