Za zimsko zasaditev v večji posodi ali koritu so japonske skimije (Skimmia japonica) primerne zaradi svoje majhne kroglaste rasti, bleščečih listov in socvetij, ki čez vso zimo ostanejo v popkih in se razprejo šele spomladi. Kljub temu da so zasnove cvetov zaprte, so v socvetjih na koncu vejic vse prej kot skrite. Večina socvetij je velikih in obarvanih bodisi temno rdeče, rožnato ali srebrnozeleno.
Socvetja se odprejo šele spomladi v množico sladko dehtečih cvetov, ki zelo privabljajo čebele. Ti cvetijo od marca do maja – in le pri nekaterih se na jesen razvijejo živo rdeči dekorativni plodovi, debeli okrog 8 mm (niso užitni). Plodove naredijo samo ženske rastline, ki imajo navadno skromnejša socvetja. A za to potrebujejo v bližini moško rastlino, da so cvetovi oprašeni.
In moške rastline? Te so v cvetličarnah in vrtnarijah, ki japonske skimije prodajajo za zimski okras v posodah, pravzaprav pogostejše. Ker imajo večja, bolj dekorativna socvetja. Nekaj sort japonske skimije pa je tudi dvospolnih, in te prav tako naredijo plodove, ker so samooplodne.
Vsekakor se velja o spolu rastline ob nakupu pozanimati, da ne bi bili razočarani. To velja toliko bolj za tiste, ki želijo skimije posaditi v vrtna tla, bodisi za obrobke gredic ali denimo v predvrt. So prav hvaležen grmiček za lastnike, ki zasaditev ne morejo pretirano vzdrževati.
Japonski skimiji moramo na prostem najti bolj zavetno lego, posebej tiste v loncu moramo zaščititi pred mrzlim vetrom in močnim soncem. Na soncu lahko namreč listi porumenijo. Sadimo jo torej v senco ali polsenco, prenese celo onesnaženo urbano okolje, le neodcedna tla jo lahko uničijo. Potrebuje nevtralna ali kisla tla, obdržimo jih lahko tudi v apnenih tleh, če ta vsebujejo veliko organskih snovi (kompost). Če imamo pred hišo skimijo v loncu, naj ima ta večjo prostornino, če pozimi ni padavin, rastlino zalivamo; to naredimo v zimskih dneh, ko prst v posodi ni zmrznjena.
V svojem naravnem okolju nekatere japonske skimije zrastejo v precej velika drevesa, na vrtu pa le do meter in pol visoko – grmiček se tudi bolj razrašča v širino. Obrezovanje te grmovnice ni potrebno; lahko pa jo razmnožujemo z zelenimi ali pololesenelimi potaknjenci.