Zakaj je japonska skimija priljubljen zimski okras

Za zimsko zasaditev v večji posodi ali koritu so japonske skimije (Skimmia japonica) primerne zaradi svoje majhne kroglaste rasti, bleščečih listov in socvetij, ki čez vso zimo ostanejo v popkih in se razprejo šele spomladi. Kljub temu da so zasnove cvetov zaprte, so v socvetjih na koncu vejic vse prej kot skrite. Večina socvetij je velikih in obarvanih bodisi temno rdeče, rožnato ali srebrnozeleno.

Ženske in dvospolne rastline naredijo rdeče plodove

Socvetja se odprejo šele spomladi v množico sladko dehtečih cvetov, ki zelo privabljajo čebele. Ti cvetijo od marca do maja – in le pri nekaterih se na jesen razvijejo živo rdeči dekorativni plodovi, debeli okrog 8 mm (niso užitni). Plodove naredijo samo ženske rastline, ki imajo navadno skromnejša socvetja. A za to potrebujejo v bližini moško rastlino, da so cvetovi oprašeni.

In moške rastline? Te so v cvetličarnah in vrtnarijah, ki japonske skimije prodajajo za zimski okras v posodah, pravzaprav pogostejše. Ker imajo večja, bolj dekorativna socvetja. Nekaj sort japonske skimije pa je tudi dvospolnih, in te prav tako naredijo plodove, ker so samooplodne.

Vsekakor se velja o spolu rastline ob nakupu pozanimati, da ne bi bili razočarani. To velja toliko bolj za tiste, ki želijo skimije posaditi v vrtna tla, bodisi za obrobke gredic ali denimo v predvrt. So prav hvaležen grmiček za lastnike, ki zasaditev ne morejo pretirano vzdrževati.

Če bo skimija v stanovanju, na toplem, bo zacvetela še pred pomladjo. Za mnoge je najbolj zanimiva po zaprtih socvetjih. FOTO: Val-Leo/Shutterstock

Trdoživ grmiček, ki ne mara sonca

Japonski skimiji moramo na prostem najti bolj zavetno lego, posebej tiste v loncu moramo zaščititi pred mrzlim vetrom in močnim soncem. Na soncu lahko namreč listi porumenijo. Sadimo jo torej v senco ali polsenco, prenese celo onesnaženo urbano okolje, le neodcedna tla jo lahko uničijo. Potrebuje nevtralna ali kisla tla, obdržimo jih lahko tudi v apnenih tleh, če ta vsebujejo veliko organskih snovi (kompost). Če imamo pred hišo skimijo v loncu, naj ima ta večjo prostornino, če pozimi ni padavin, rastlino zalivamo; to naredimo v zimskih dneh, ko prst v posodi ni zmrznjena.

V svojem naravnem okolju nekatere japonske skimije zrastejo v precej velika drevesa, na vrtu pa le do meter in pol visoko – grmiček se tudi bolj razrašča v širino. Obrezovanje te grmovnice ni potrebno; lahko pa jo razmnožujemo z zelenimi ali pololesenelimi potaknjenci.