Aronija: Zrelih plodov ni treba obrati takoj

20. 9. 2020 | Besedilo: Katja Željan

sajenje aronije, obrezovanje aronije, aronija

Aronijo nas večina pozna kot najmočnejši naravni vir antioksidantov, hkrati pa rastlina, ki so jo v Severni Ameriki začeli pridelovati že okrog leta 1700, vsebuje še druge zdravilne in hranljive snovi, ki krepijo imunski sistem, telo branijo pred virusi, preprečujejo bakterijske okužbe in celo upočasnjujejo staranje. Zaradi naštetega jo imajo nekateri kar za čudežno. Pozna jesen bo pravi čas za njeno sajenje.

Čeprav izhaja aronija iz Amerike, je največ pridelajo v vzhodno- in severnoevropskih državah ter v Rusiji. Za največji pridelovalki v Evropi trenutno veljata Poljska in Bolgarija. V Sloveniji gojenje nima dolge tradicije: prvi večji nasadi so nastali šele okrog leta 1989, takrat so jo uporabljali predvsem za barvilo v živilski industriji in pozneje za izvoz v Avstrijo. Nov zagon pridelave se je začel okrog leta 2012, zdaj pa so nasadi aronije že marsikje zamenjali vinograde in sadovnjake.

To ob njenih zdravilnih učinkih pravzaprav ne preseneča: jagode aronije, predelane v sok, marmelado, sirup ali prah, namreč prištevajo med t. i. funkcionalno hrano, kar pomeni, da so izredno koristne za dobro počutje in splošno zdravje ljudi. Uživanje aronije in prehranskih dopolnil iz nje, bogatih z antocianinom, namreč pomaga zaščititi telo pred arteriosklerozo, visokim tlakom, srčnim infarktom, možgansko kapjo, nevrodegenerativnimi boleznimi, prav tako pa upočasnjuje proces staranja in naše telo očiščuje toksinov. Zelo je bogata z železom, kalcijem, bakrom, jodom, borom, molibdenom, manganom, kalijem in kobaltom. Zreli plodovi so prava vitaminska bomba – vsebujejo veliko vitamina A, C, več vrst vitamina B, E in zelo redki vitamin P, ki spodbuja pravilno delovanje in absorpcijo vitamina C.

Največ fenolnih snovi med rastlinami zmernega pasu

Poznamo rdečeplodno in črnoplodno aronijo, ki je pri nas veliko bolj razširjena. Črnoplodna aronija je grmičasta samooplodna rastlina s plodovi modrovijoličaste do črne barve, ki v povprečju doseže višino od dva do dva metra in pol. V naših podnebnih razmerah je ob ustrezni oskrbi njena živ­ljenjska doba dolga, saj dr. Darinka Koron s Kmetijskega inštituta Slovenije v knjigi Gojenje jagodičja navaja, da doseže več kot 40 let. Grm se razrašča iz podzemne korenike in ob ustrezni rezi v njem vsako leto izraste obilo mladih talnih poganjkov, ki postopno nadomeščajo star izrojeni les. Kakor poudari Koronova, je najbolj kakovosten pridelek na dvo- in triletnih poganjkih oziroma rodnih vejah. Grm naj bi sestavljalo med 20 in 25 rodnih poganjkov različne starosti.

Aronija cveti v začetku maja, zori pa od sredine avgusta do septembra. Število plodov v socvetju je odvisno od prehranjenosti rast­line in starosti rodnega lesa. Masa posameznega plodu je od 1 do 1,5 grama, njegov okus pa je trpek. Pridelek na grm aronije je v polni rodnosti od tri do pet kilogramov. Naj kot zanimivost povemo, da vsebuje med sadnimi rastlinami zmernega pasu prav aronija največ fenolnih snovi.

Sadeži zaradi trpkosti niso primerni za sveže uživanje, ampak predelavo. Uporablja se v kombinaciji z drugimi sadnimi vrstami, predvsem jabolki. Zaradi izredno močne barve in drugih zdravilnih učinkovin aronijo dodajajo sokovom, marmeladam, medu, žitnim kosmičem in drugim živilskim izdelkom.

!!galerija!!


Tla za sajenje

Aronija bo dobro uspevala, če jo posadimo v spočita, zračna tla, dobro založena s hranili, bogata s humusom, dobrodošla je možnost namakanja. Ker je skromna rastlina, raste tudi v slabše pripravljenih tleh, vendar je potem rast manj bujna in pridelek manj kakovosten in manjši. Kot vse jagodičaste rastline je najbolj občutljiva na težka tla in visoko podtalnico, ki preprečuje rast in pospešuje razvoj koreninskih bolezni, ki so glavni razlog za odmiranje posameznih rastlin ali celih nasadov.

Dobro uspeva v zmerno kislih tleh, s pH med 5,5 in 6,5. V tleh s pH nad 7,2 je mogoč pojav železove kloroze. Primerna je sončna, zračna, nepozebna ravninska ali hribovska lega.


Prednost jesenskemu sajenju in sončnim površinam

Aronijo razmnožujemo z delitvijo grma, grebeničenjem, zelenimi potaknjenci in semenom, lahko pa jo tudi cepimo na jerebiko in vzgojimo kot drevo. Medtem ko je bil v preteklosti najbolj razširjen način pridobivanja sadik z grebeničenjem ali delitvijo grma, se danes večina sadilnega materiala pridobi iz tkivno vzgojenih mikro­potaknjencev. Sadike so običajno vzgojene v lončkih, strokovnjaki pa dajejo pri jagodičevju prednost jesenskemu sajenju pred spomladanskim. Vsaka sadika mora imeti najmanj dva kvad­ratna metra sončne površine.

Rez

Aronija potrebuje izrezovanje starejših vej in krajšanje poganjkov na tri do pet brstov pri mladih sadikah, da se grm obraste z močnimi poganjki. Praviloma režemo poz­no jeseni ali zgodaj spomladi, grm aronije pa z rezjo vzgajamo po tretjem letu starosti. V prvih dveh do treh letih izjemoma izrezujemo poškodovane in zelo drobne poganjke. Sproti je treba odstranjevati tudi koreninske poganjke, ki jih lahko s pridom uporabimo za razmnoževanje novih rastlin. Poganjke, ki so starejši od treh let, izrezujemo pri tleh. Z rezjo do tal spodbujamo rast številnih mladih poganjkov iz zemlje. Po rezi pustimo samo štiri ali pet najmočnejših mladih poganjkov, ki bodo v naslednjih treh letih obrodili kakovosten pridelek.

Obiranje

Aronija začne zoreti v drugi polovici avgusta. Kakor navaja Darinka Koron, dozoreli plodovi ne odpadejo in ne gnijejo, zato jih na grmu lahko pustimo dalj časa (tudi do mesec po zorenju). Z obiranjem ne hitimo, saj imajo nezreli v primerjavi z dozorelimi premalo sladkorjev in polifenolov, predvsem pa antocianinov, priporoča. Le v zelo vročem poletju z obiranjem ne smemo odlašati zaradi sončnih ožigov in sušenja plodov.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE