Brez gensko spremenjenih organizmov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v javno razpravo poslalo osnutek zakona o omejevanju ali prepovedi gensko spremenjenih organizmov. Možnost, da sami urejamo prepoved, je omogočila aprila sprejeta direktiva Evropske unije, ki dovoljuje državam članicam Evropske unije, da na svojem ozemlju same urejajo to področje, četudi bi bilo gojenje in prodaja GSO dovoljena na evropski ravni . Osnutek kmetijskega ministrstva predvideva možnost geografske izključitve Slovenije iz dovoljenja za pridelavo GSO ali celo njeno prepoved.

Podrobnosti je na novinarski konferenci pojasnil kmetijski minister Dejan Židan, ki je ustanovil tudi posebno delovno skupino, ki se bo ukvarjala s to perečo problematiko. Slovenija bo lahko gensko spremenjene organizme na svojih tleh prepovedala na dva načina: z geografsko izključitvijo Slovenije iz dovoljenja za pridelavo GSO ali celo s samo prepovedjo pridelave GSO. Gre za podobna, a nekoliko drugačna postopka. V primeru prepovedi bo naša država sama nastopala pred sodišči, če bi jo tožile multinacionalke.

Geografsko prepoved bo po osnutku zakona lahko Slovenija zahtevala v fazi postopka odobritve GSO. Če pa prijavitelj zahteve naše države po geografski izključitvi ne bo upošteval, pa bi lahko prepovedali GSO preko zakonodajnega postopka. Pridelavo gensko spremenjenih rastlin bi lahko pri nas omejili, če bi bila v nasprotju s cilji in ukrepi kmetijske politike ter v nasprotju z okoljsko politiko, pa tudi, če bi povzročala negativne ekonomsko-socialne učinke na kmetijstvo in gospodarstvo.

O zakonu bodo poslanci razpravljali maja. »Področje GSO je eno bolj aktualnih, tako v Sloveniji kot v Evropski uniji, in verjamem, da bo tako tudi v prihodnje,« je prepričan minister Dejan Židan. Ob tem je ugotovil, da je držav članic EU, ki nasprotujejo GSO vse več.

Do sedaj pri nas ni bilo pridelave GSO, saj smo to področje uredili leta 2009 z zakonom o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, ki je po mnenju ministra Židana eden najstrožjih v Evropski uniji. Poleg tega je državni zbor leta 2011 sprejel še resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, v kateri je kot eden izmed ciljev navedena tudi prepoved gojenja GSO.

V Evropski uniji je trenutno dovoljeno gojenje treh vrst GSO: dve vrsti koruze in krompirja za industrijsko uporabo. Vendar je v procesu registracije še nekaj vrst. Dovoljena je tudi uporaba GSO v živilih in krmi. V tem primeru ne gre za pridelavo GSO, temveč za njihovo uporabo.