Figa (Ficus carica) spada med sredozemske rastline, najbolj pa uspeva na mikroklimatsko ugodnih legah v slovenski Istri, na Goriškem, v Brdih ter tudi na Krasu in celo v Beli krajini.
Če figam namenite prisojno in zavetno lego, lahko na mraz odpornejše sorte posadite tudi v celinski Sloveniji. Med njjimi sta denimo sorti renska figa z rumenozelenimi plodovi in temna štajerska figa. Druge za celinske razmere primerne sorte lahko kupite še pod temi sortnimi imeni: 'San Pietro' ('Dalmatie'), 'Brown Turkey' (štajerska figa), 'Osborn’s Prolific', 'Sultane' in 'Francesca'.
'San Pietro' je dvakrat rodna sorta nižje rasti. Prvič rodi v začetku poletja, drugič pa septembra. Odporna je tako na zelo nizke zimske temperature kot na spomladansko pozebo.
Tudi 'Brown Turkey' je dvakrat rodna, plodovi so rjavordečkasti.
Sorta 'Osborn’s Prolific' je dvakrat rodna, zelo trpežna, nezahtevna in zelo rodna sorta. Ima srednje velike plodove, je samooplodna ter dobro odporna proti zmrzali.
'Sultane' je dvakrat rodna sorta izredno močne rasti.
Na našem območju pa velja za mraz in zmrzal najbolj odporno sorto dvakrat rodna 'Francesca' s svetlimi plodovi.
Figo sadimo marca ali aprila v humozna, srednje težka in dobro odcedna tla. Raste naj na sončni in v zavetrni legi, na južni ali zahodni strani hiše. Ker lahko razvije zelo globok in razvejen koreninski sistem, je hvaležna za kakovostno globoko pripravo tal. Vso površino prekopljemo meter globoko, ob sajenju jo pognojimo (založno gnojenje) glede na analizo tal.
Manj bujne sorte lahko posadimo tudi v lonec, ki ga pozimi postavimo na sončno teraso ali balkon, vendar moramo zaradi manjše količine zemlje, ki obdaja korenine, lonec oviti z izolativno zaščito.
Figo gnojimo spomladi in jeseni, posajeno v lonec pa dognojujemo trikrat v rastni sezoni, od tvorjenja plodov do pobiranja. Prvega pridelka se bomo razveselili v treh do štirih letih. Primeren čas za glavno rez je spomladi, ko se temperature dvignejo nad 6 ºC (navadno v začetku marca). Krošnjo osvetlimo z rezjo močnejših vej v zgornjem delu. Sorte, ki imajo zelo razpotegnjeno rast, s prikrajšanjem vej spodbudimo k večji obraščenosti. Fige niso tako občutljive na izostanek rezi kot drugo sadje.
Figa je drevo, ki uspeva tudi brez intenzivne oskrbe in daje okusne plodove. Je idealna za sadjarje ljubitelje, ki ne želijo na svojem vrtu uporabljati nobenih fitofarmacevtskih pripravkov.