Nekdaj, ko je bila trgovina s sadikami skromna, so večino sadik vrtnih rastlin, vzgojenih iz semena ali z vegetalitvnimi načini razmnoževanja, vzgajali doma. Pri jagodah to še vedno pogosto počnemo: sadike obstoječih jagod, ki so nam všeč, lahko vzgojimo iz poganjkov na živicah, vrvicam podobnih izrastkih, ki začnejo iz grmička odganjati v času dolgega dne, od konca junija naprej. Ko na njihovem koncu nastane mlada rastlinica z bradavičastim zametkom korenin, pustimo, da se ukorenini v tla ali v lonček.
Zdaj, avgusta, je že prepozno, da bi iz živic začeli vzgajati sadike. Kakšna mladika se bo še vedno ukoreninila, a da bi spomladi jagode optimalno rodile, se je bolje zadeve lotili sistematično. Sredi avgusta presajamo zato, da bi se mlade korenine do zime dobro vrastle. Seveda moramo na novo posajene jagode v vročini redno zalivati in tla zastreti.
Ker nevšečnosti v nasadu jagod pogosto povzročajo bolezni koreninskega sistema, poleg tega pa se tla tudi enostransko izčrpavajo, nasade pogosto zasajamo na novo, in sicer z mladimi sadikami, ki še niso rodile. V domačem vrtu to naredimo vsako tretje leto, tj. po dveh rodnih sezonah. Najbolje namreč rodijo prvo leto po sajenju. Jagode, podobno kot druge sadne vrste, najbolje rodijo v deviški zemlji, tam, kjer prej ni rasla nobena gojena kultura, a v domačih vrtovih je takšnim možnosti malo, zato moramo gredico dobro pripraviti.
V osrednji Sloveniji začnejo jagode na prostem cveteti v začetku aprila in zoreti v sredini maja. Na Primorskem in v Posavju bolj zgodaj, v hladnejših predelih hribovitih območij pa pozneje. Glede na zelo zgodnji razvoj cvetov in plodov, ko je rastlina v največjem zagonu rasti, je razumljivo, da v tem času jagod ne bomo šele sadili ali presajali, saj ob takem posegu prizadenemo koreninski sistem. Torej jih sadimo v obdobju po zorenju, ko rastlina prehaja v drugo rastno dobo, ne v rodno obdobje. Najprimernejši meseci za to so poletni, do konca avgusta. Enako velja za večkrat rodne jagode, čeprav vemo, da je rodno obdobje pri njih od maja do novembra.
Ulončene, že skoraj cvetoče ali cvetoče sadike moramo spomladi posaditi tako, da jih izlončimo in posadimo s čim manj posegi v koreninsko grudo. Potem jih dobro zalijemo. Vse ali vsaj del cvetov odstranimo, saj moramo sadiko spodbuditi za rast koreninskega sistema. In prav tu je temeljni razlog, zakaj saditi v poletno-jesenskih mesecih, ne spomladi.
Za nasad jagod izberemo sončno lego s spočito in rodno zemljo. Jagode, tako kot skoraj vse jagodičaste rastline, imajo raje rahlo kislo, humusno zemljo, zato na gredice na apnenih rastiščih dodamo nekoliko šote ali komposta. Na odbrani parceli prej ne smejo rasti rastline, ki so občutljive za iste bolezni kot jagode. Nezaželeni so paradižnik, krompir in jajčevci.