Nekateri si cepiče redkih sort, s katerimi želijo precepiti sadno drevje, spomladi priskrbijo na sadjarskih sejmih, a tudi ti so narezani v času mirovanja drevesa.
Tudi sami cepiči morajo biti v popolnem mirovanju (ne smejo odganjati) vse do uporabe, zato jih narežemo že januarja, ko ni premrzlo (koščičasto sadje: breskve, marelice, slive, češnje) ) in februarja (pečkato sadje: jablane, hruške, kutine).
Za cepiče izbiramo zdrave enoletne poganjke (tiste, ki so zrasli lani) debeline svinčnika in dolžine od 10 do 20 centimetrov s sončne strani krošnje, kjer so najbolj razviti. Primerni so rjavi, pri nekaterih vrstah koščičarjev pa rdečkasti poganjki, kar je znamenje, da so oleseneli, nikakor ne smejo biti zeleni.
Močni poganjki, ki na drevesu rastejo navpično, za cepiče niso primerni, ker imajo slabo razvita stranska očesa, prav tako starejši les. Poganjki morajo imeti lesne (bolj ploščate) ali vsaj mešane brste, če pa so na voljo samo takšni s cvetnimi brsti (ti so bolj okrogli), te odščipnemo.
Odrezan cepič naj ima od tri do pet očes. Najboljši brsti so običajno v srednjem delu poganjka.
Do cepljenja v času brstenja ali celo cvetenja drevja cepiče shranimo na hladnem: zakopane na prostem v zemlji, v posodi s peskom ali v polivinilasti vrečki v hladilniku, ki jo nekajkrat preluknjamo zaradi dihanja. Primerna temperatura je 4 stopinje Celzija. Če imamo več vrst in sort cepičev, jih zvežemo v snope, opremimo z etiketo, še bolje s kartonskim listkom s podatki.
Če se po cepiče odpravimo v oddaljen kraj in je pred nami dolga pot domov, jih ovijemo v moker časopisni papir in hranimo na hladnem, da se ne izsušijo ali odženejo.
Cepiče, shranjene v PVC- vrečki v hladilniku, moramo od časa do časa odviti in obrisati s čisto krpo ali papirnato brisačo. Tako bomo preprečili, da bi začeli plesneti.
Cepiči, ki kažejo znake prebujanja, niso primerni za cepljenje, zato je bolje, da s takšnimi niti ne poskušamo. Načine pomladnega cepljenja sadnega drevja predstavljamo tukaj.
V istem času kot cepiče naberemo tudi dele enoletnih poganjkov za potaknjence, s katerim pogosto razmnožujemo grmasto jagodičevje ribezi, borovnice, goji jagode, bezeg. aronijo). Olesenele potaknjence jemljemo z osvetljenih delov rastline debeline svinčnika, podobno kot velja za cepiče sadnega drevja.
Če tla dopuščajo, jih lahko v zemljo potaknemo takoj, če so zamrznjena, jih shranimo enako kot cepiče.