Jubilej Jute Krulc: Tisti občutek, ko te objame lepota

Juta Krulc je oblikovala okrog 400 vrtov, pretežno družinskih, in načrtovala zasaditve javnih površin. Zaradi številnih želja lastnikov vrtove še danes načrtuje in sodeluje pri njihovi zasaditvi.

Je tudi odlična slikarka. Navezanost na rastline ob spoznavanju v naravi – tam se od njih največ nauči, pravi – preliva tudi v botanične portrete, zaradi katerih so jo po drugi vojni povabili, da bi izdelala ilustracije rastlin za Fenološki leksikon. Pri tem delu je spoznala prof. Cirila Jegliča, botanika in starosto krajinskega oblikovanja pri nas, in čeprav je doštudirala arhitekturo, je načrtovanje objektov kmalu zamenjala za oblikovanje z rastlinami. V petdesetih letih je bila Jegličeva asistentka pri predmetu Vrtnarstvo in pejsaž­na arhitektura na Fakulteti za agronomijo, veterinarstvo in veterinarstvo in tako sodelovala tudi pri preoblikovanju Arboretuma v Volčjem Potoku. Pozneje se je pre­usmerila v svobodni poklic. Tako kot je sodelovanje s prof. Jegličem sooblikovalo njeno usmerjenost v domačo floro, je njen mentor z arhitekturnega oddelka Tehniške fakultete Ivan Vurnik vplival na to, da ima pri oblikovanju vrta vedno pred očmi povezanost med zunanjim in notranjih prostorom. Menda ji je najbolj ostala v spominu njegova pripomba, da mora gospodinja iz kuhinje vedno videti, kdo prihaja k hiši.

Dobrega vrta ne moreš narediti, ne da bi upošteval osebnost in želje lastnika, pravi, izhodišče, iz katerega se rodi zamisel, pa je pri njej vedno proučitev avtohtonega rastlin­ja, ki raste v okoliški naravi, in značilnosti kraja. Zamisel o obliki vrta se pri njej razvija počasi, še iz študijskih let pa je ohranila navado, da jo sproti izrisuje z ogljem in briše, tako kot se razvija v njeni glavi. Značilnosti njenega oblikovanja so uporaba organskih oblik pri zasaditvah cvetličnih gredic, skupin grmovja in dreves, uvitih tratnih ploskev, nepretrganih linij in oblikovalskih prijemov, ki z iluzijo prostora pripomorejo, da je manjše zemljišče videti večje in prostornejše, kot v resnici je.

Njeni vodili sta preprostost in upoštevanje krajevnih razmer. Pred časom je v intervjuju za Nedelo na vprašanje, kaj si misli o cipresah kot živih mejah v slovenskih vrtovih rekla: »Mislim, da ne spadajo k nam. V slovensko okolje spadajo mejice, v katerih najdejo zavetje tudi živali, ptiči, zajci. Na misel mi pride glog, morda gaber, možnosti pa je več, tisa, čudovita je tudi bodika. Ampak ta je samo za potrpežljive.«

Juto Krulc bi lahko šteli med začetnike oblikovanja s trajnicami v vrtu. Medtem ko so bili v času njenega otroštva skoraj povsem v znamenju vrtnic in enoletnic (ob španskem bezgu, snežnih kepah, jasminu in pušpanu), pa je na današnjih veliko posnemanja tujih zgledov, ugotavlja.

V šestih desetletjih oblikovanja z rastlinami si je Juta Krulc pridobivala znanje tudi s potovanji po svetu, bila je v prijateljskih stikih s hortikulturnimi strokovnjaki, kakršna sta bila Jelena de Belder Kovačič in Ray Jeffs, glede na vse večje zanimanje za urejanje krajine in kulturo vrtov pa s svojimi izkušnjami odpira nova obzorja tako stroki kot ljubiteljem. Skupaj s hčerjo Mojco in zetom grafikom Tomažem Kržišnikom živi v Žireh. Na fotografijah objavljamo utrinke z njihovega vrta.