Siva plesen: Pri jagodah povzroči v mokrih letih veliko škode siva plesen (Botrytis cinerea), zaradi katere plodovi gnijejo. Rastline se okužijo že med cvetenjem, gnitje pa se začne v času zorenja. Že letos, zlasti če imamo večkrat rodne jagode, lahko ukrepamo tako, da red­no odstranjujemo plesnive, zmehčane plodove in poskrbimo, da zoreče jagode ne bodo v stiku z mokrimi tlemi. Ta prekrijemo s slamo ali pod zelene plodove podložimo vlakneno prekrivko, ob zalivanju pa rastlin ne močimo z vrha. Prav tako pomaga, če jagode vsake dve leti nasadimo na novo, seveda na drugo mesto. Preventiva pri vseh glivičnih bolez­nih je tudi krepitev rastlin s škropivom iz njivske preslice.

Listna pegavost: Skorajda ni vrtnih jagod, pri katerih se ne bi pojavljala bela ali rdeča listna pegavost. Pri beli listni pegavosti opazimo na zgornji strani listov belkaste pegice z rdečim robom, rdeča pa se kaže v obliki rdečih ali rjavordečih peg, ki se sušijo. Pri občutljivih sortah lahko do konca deževnega poletja zaradi njiju propade večina listja, prizadet je tudi cvetni nastavek za prihodnje leto. Več težav je v starih nasadih. Obolelim jagodam po obiranju porežemo ali pokosimo liste, suha tla pa dobro zalijemo in po­gnojimo z gnojili za jagode ali kakovostnim kompostom. Do jeseni se bodo obrasle.

Zalivanje, odstranjevanje živic: Pomembno je, da jagode v vročem polet­ju red­no zalivamo, a le po tleh, če se da, kapljično. Če nasada po koncu sezone še ne bomo izkrčili, nove živice in ukoreninjene sadike redno odstranjujemo, da ne bo pregost in nagnjen k okužbam.

Poletno sajenje na novo gredico: Najpoz­neje po štirih letih je treba jagodno gredico preseliti drugam. Če imamo na vrtu zbita tla, jagode posadimo na grebene. Najprimernejši meseci za sajenje so po obiranju, do konca avgusta. Če jih posadimo v tem času, se bodo do zime dobro ukoreninile in bo prihodnje leto pridelek boljši kot pri pomladnem sajenju.

Vzgoja sadik: Mlade sadike vzgojimo iz živic (pritlik) obstoječih jagod. Za ta namen moramo na čim bolj oddaljeno in neokuženo gredo presaditi dve ali tri zdrave rastline, na njih sproti odstranjevati škodljivce in jim trgati cvetove. Ko poženejo plazeče se pritlike, jih razporedimo okrog starševske rastline. Že dobro ukoreninjene jih previd­no dvignemo iz zemlje in presadimo na nova, dobro pripravljena tla. Takšna načrt­na vzgoja sadik je uspešnejša kot uporaba naključno ukoreninjenih pritlik, ki smo jih v obstoječem nasadu pozabili odstraniti. Te namreč izčrpavajo rastline, ki jih nameravamo še obdržati, ker je gredica zaraščena, pa je v njej več bolezni.