Prvi sončni žarki že kličejo po opravilih na vrtu, v sadovnjaku in na zelenici. In če se sprašujete, ali lahko že marca vzamete škarje v roke in opravite rez, je odgovor pritrdilen. Vendar še preden nataknete delovne rokavice, preberite nasvete strokovnjaka Vanesa Husića, ki nam je razkril tehnike in osnovna pravila pri zimski rezi. Samo s pravim pristopom si boste namreč zagotovili bujno, lepo in rodovitno sadno drevje. Napačen rez v napačnem času lahko namreč pusti veliko škode.
Zimsko rez v sadovnjaku izvajamo od začetka leta pa vse do prvega cvetenja. »Bolj zgodaj, ko porežemo drevo, bolj močno odžene. Če pa rez izvajamo bližje cvetenju, pa so rastline bolj izpostavljene napadu škodljivcev in bolezni,« opozarja Vanes Husić iz podjetja Metrob. Najbolj idealen mesec je marec, vendar brez hitenja: počakajte na suho vreme brez zmrzali. »Prav tako morajo biti rastline v času rezi suhe. Priporočam, da izberemo lep sončen dan za rez in naj bo po njej še vsaj tri dni suho vreme.«
ZAŠČITITE DREVO S CEPILNO SMOLO
Nasvet za bolj zdravo drevo: odrezani del zaščitite s cepilno smolo – tako boste preprečili vdor bolezni in škodljivcev skozi sveže rane v drevo. Strokovnjak svetuje cepilno smolo v spreju COMPO Lac balsam, saj je zelo enostavna za uporabo. Ker je v obliki razpršila, boste zlahka dosegli tudi višje ležeče rane. Poleg tega je zelo elastična in odlično prekrije rano ter ne poka pri nizkih temperaturah.
Preden začnete obrezovanje, preverite, ali imate doma vse potrebne pripomočke, ki vam bodo olajšali delo in izboljšali končni rezultat.
Osnova za pravilno rez so vsekakor kakovostne škarje z močnim in ostrim rezilom. Drugače hitro pride do slabe volje in slabega dela.
Naš strokovnjak svetuje naslednje pripomočke:
Poskrbite, da bo orodje vedno dobro očiščeno in po potrebi nabrušeno. Čim več dela opravite s tal, saj je delo na lestvah za nevajene zelo nevarno.
Za vsa sadna drevesa veljajo osnove rezi. Z njimi ohranjamo mlad les, rodovitnost ter seveda lepo obliko krošnje.
Svetloba drevo spodbuja k rasti in obstoju. V senci slabše raste ali celo zakrni, propade, se ne razmnožuje. To je lepo vidno v gozdu ali tudi na travniku, kjer vse sili navzgor, proti svetlobi. V vrhu je rast bujnejša, bolj aktivna zaradi pretoka hranil po drevesu, kar sili hranila bolj v vrh, saj je tako drevo bolj konkurenčno v »borbi« za svetlobo. Z leti dobi drevo obliko obrnjenega stožca, ki je zelo podobna obliki dežnika. Lep primer so drevesa, v katera sadjar ne posega, jih ne oblikuje z vzgojno rezjo in pobegnejo navzgor. Zaradi tega krnijo v spodnjem delu, postajajo vse višja in pridelek je vse težje dostopen.
Piramida
Najboljša oblika krošnje pri drevesu z enim vrhom, je naravna piramida. Z rezjo jo dosežete tako, da začnete vedno na vrhu. Tako ustrezno skrajšate vse veje, da krošnje dobi obliko piramide.
Kotel
Kotel je oblika drevesa z nizkim deblom, iz katerega izraščajo 3, največ 4 glavne veje. Pri sadiki nekaj prvih let pustimo srednji poganjek, saj drugače stranske veje, ki jih oblikujemo v kotel preveč bujno odganjajo. Ko boste imeli osnovno obliko narejeno, lahko odstranite sredinsko vejo.
Vrh je pomemben
Ko boste v spomladanskem času obrezali drevo, se posvetite vrhu. Če je tam zrastlo zelo veliko poganjkov, šib, ki so daljše od 1 metra, »dvignite« vrh. To naredite tako, da najbolj navpične izmed vseh šib ne krajšate, vse ostale pa v celoti odstranite. Šibo, ki je ostala, pustite popolnoma pri miru, saj se bo le tako obrasla s stranskimi poganjki, ki bodo vodoravni. Naslednje leto to obraščeno šibo odrežete vsaj 70 – 80 cm od njenega mesta izraščanja, kjer na tej višini izrašča vodoraven poganjek. Po taki rezi bo v naslednji sezoni prirast v vrhu manjši, bolj umirjen. Takrat boste lahko odstranili še odvečne šibe, drevo bo čudežno bolj rodilo in tudi rast bo bolj umirjena.
Navpični poganjki
Bujno rastoče pokončne veje ali bohotivke poznamo na vseh sadnih vrstah. Nikoli ne izrežite vseh, ker boste s tem odstranili ves mladi les. Čim več jih upognite pod kotom, ker se bo le tako oblikoval kakovosten rodni les. Izogibajte se krajšanju, saj to le vodi v obliko »metle«.
Med pečkarje sodijo jablane, hruške in naši (azijska hruška). Zanje veljajo vse omenjene osnove rezi. Oblikujte krošnjo, izrezujte in upogibajte bohotivke.
Pri koščičarjih (češnja, breskev, sliva …) velja prepričanje, da jih režemo le po obiranju. V resnici gre takrat za poletno rez, ki je oblikovna. Pomembna pa je tudi zimska rez, saj boste na ta način spodbudili rast mladih poganjkov, hkrati pa poskrbeli za lepo obliko krošnje.
Pri češnji (in višnji) pri zimski rezi odstranite star les, predvsem ogolele veje. Skrajšajte dolge in stare poganjke.
Rez leske: Lesko gojimo najpogosteje v njeni naravni obliki kot grm s 4–6 ogrodnimi vejami. Iz leske lahko oblikujete tudi čvrsto živo mejo. Režemo jo skoraj izključno v času zimskega mirovanja, najbolje pred njenim sicer ranim cvetenjem. Temperature ob rezi naj bodo nad lediščem. Mlad leskov grm oblikujete tako, da mu približno v tretjem letu po sajenju izrežete sredinski poganjek, pustite pa 4–6 stranskih poganjkov čim bolj enakomerno razporejenih, ki bodo postali ogrodne veje. Naslednja leta, ko leska stopi v rodnost, poskrbite za dobro osvetljenost, izrezujte poškodovane, polomljene poganjke in čistite koreninske izrastke. Po petnajstem do dvajsetem letu lahko grme leske začnete pomlajevati, in sicer tako, da jim krajšate ogrodne veje.
Rez oreha: Gojitveno rez na orehu izvajajte od sajenja do starosti petih ali šestih let. Tako boste spodbudili rast, hkrati pa boste lepo oblikovali drevo, ki bo v poznejših letih še bolj rodovitno. Po rezi v tem obdobju iz nastalih ran izteče najmanj sokov. Zimska in poletna rez pri orehu ni priporočljiva. Sadiki oreha spomladi po sajenju odrežete vrh 20 cm nad predvideno višino debla. V obdobju rodnosti izrezujte polomljene in suhe veje in poskrbite, da bo krošnja dovolj osvetljena. Ostarela drevesa pomlajujte s postopnim krajšanjem ogrodnih vej za tretjino.
Rez kostanja: Obdobje zimskega mirovanja je najprimernejši čas za morebitno rez kostanja. Sadik kostanja po sajenju običajno ne krajšamo, razen če boste želeli oblikovati kotlasto krošnjo. Če sadike po sajenju ne boste rezali, bo drevo z leti razvilo naravno piramidalno krošnjo. Po vstopu v rodnost izrežite polomljene in suhe veje ter izrastke izpod cepljenega mesta.
Pomlad je tudi čas za prvo škropljenje z bakrenimi pripravki. Ti krepijo rastline in preprečujejo pogoste bolezni, kot so breskova kodravost, listna luknjičavost koščičarjev, škrlup in številne druge. Strokovnjak svetuje škropljenje s sredstvom Cuprovin 50. Prav tako pa škropimo z oljnimi pripravki, ki delujejo proti škodljivcem: »Sam odsvetujem mešanje sredstev, saj se hitro sesiri. Pri uporabi sredstev je tako, da moramo temeljito omočiti celotno drevo. Če imamo velika drevesa, moramo imeti močno škropilnico,« sklene Metrobov strokovnjak. Izjemen pripomoček pri tem opravilu je nedvomno akumulatorska škropilnica Stocker ERGO 12 L, ki zagotavlja enakomeren pritisk, kar močno olajša delo. Ob nakupu boste prejeli dve bateriji, ki skupaj zadoščata za več kot 5 ur škropljenja, kar je več kot dovolj za domači sadovnjak.
Tudi pri škropljenju velja pravilo, da počakamo na suho vreme in suha drevesa. V času škropljenja in še vsaj 5 ur po škropljenju naj bo temperatura nad 5 °C. Če smo že pri delu, poleg dreves poškropimo še vse jagodičevje in olesenele okrasne rastline.
POTREBUJETE POMOČ STROKOVNJAKOV?
Obiščite spletno stran https://www.metrob.si/, kjer boste našli vse potrebne pripomočke in orodje za delo na vrtu in v sadovnjaku. Naj okolica vašega doma, vaši balkoni in terase zaživijo tudi s pomočjo številnih neprecenljivih nasvetov strokovnjakov iz podjetja Metrob.
Naročnik oglasne vsebine je Metrob