Katere jagode sadimo avgusta

Zakaj mlade domače sadike na gredo avgusta?

Doma lahko sadike jagod, ki so nam všeč, vzgojimo iz poganjkov na živicah, vrvicam podobnih izrastkih, ki začnejo iz grmička odganjati v času dolgega dne. Ko na njihovem koncu nastane mlada rastlinica z bradavičastim zametkom korenin, pustimo, da se ukorenini v tla ali v lonček. Sredi avgusta presajamo zato, da bi se še zelo mlade koreninice do zime dobro vrastle. Seveda moramo v vročini jagode redno zalivati in tla zastreti.

Za razmnoževanje izbranim jagodam na vrtu obtrgujemo cvetove in pustimo, da naredijo največ pet živic. Foto: Elena Masiutkina/Shutterstock Foto:

Kako vzgojimo sadike iz živic

Zdaj, avgusta, je že prepozno, da bi iz živic začeli vzgajati sadike. Morda se je kakšna mladika na gredo ukoreninila sama, a bolje se je zadeve lotili sistematično. Sadike bodo bolj zdrave in močne, če na obstoječi gredi izberemo nekaj vitalnih rastlin, pri katerih ne bo v ospredju pridelek, temveč poganjki na živicah. Pri teh jagodah je bolje že med cvetenjem cvetove odstranjevati, da bodo živice lepše. Na rastlino jih postimo največ 5 ali 6, na eni so lahko tri zasnove novih jagod. Na teh mestih jih rahlo osujemo z zemljo, lahko pa pod nje namestimo lončke s kakovostno humusno prstjo in jih vanj pritrdimo z žičnim kaveljčkom v obliki narobe obrnjenega U. Povezavo mladike z matično rastlino prerežemo pred presajanjem.

Mladiko jagode na živici lahko pustimo, da se ukorenini na robu grede, še bolje je, da ji za ukoreninjenje namestimo lonček. Foto: FotoDuets/Shutterstock Foto:

Kdaj jagode ne tvorijo živic

Tvorjenje živic je lastnost mladih, močnih rastlin, ne takšnih, ki so na gredi že vrsto let in so se že izrodile. Živice so redke tudi pri rastlinah, ki so obilno rodile.

Kdaj še lahko sadimo jagode

Nekdaj je bilo najlaže do sadik z domačo pridelavo iz živic. Zdaj so ulončene, zelene sadike, kakršne najpogosteje sadimo na vrtu, v vrtnarijah na voljo skoraj vso rastno sezono in jih načeloma lahko sadimo kadarkoli, smiselno pa se je izogniti vročim poletnim tednom. Tudi takšne sadike so vzgojene iz živic, vendar so že večje, predvsem imajo bogatejšo koreninsko grudo in laže prenesejo presajanje kot mlajše sadike. Najpogosteje pa jih sadimo zgodaj spomladi, da nam že v istem letu rodijo, ali od septembra naprej.

Obstajajo tudi hlajene sadike jagod iz hladilnic, ki pa nimajo koreninske grude, temveč le šop dolgih korenin in srček rastlinice. Namenjene so predvsem profesionalcem, ki jih sadijo konec junija in v začetku julija. Takšne sadike si lahko priskrbimo tudi vrtičkarji, vendar bomo morali nasad čez poletje hladiti s podobnimi tehnikami kot profesionalni gojitelji (redno rošenje, senčenje), zato ta možnost ni prav priporočljiva.

Velike zelene sadike iz lončkov, ki imajo razraščen koreninski sistem, lahko sadimo kadarkoli v sezoni. Foto: Damian Lugowski/Shutterstock Foto:

Kako pogosto obnovimo nasad jagod v vrtu

Nasad jagod v vrtu obnavljamo (zasadimo na novo) na dve ali tri leta, v tem času se namreč rastline izrodijo. Pomembno je, da ga vsakič preselimo na drugo mesto. Vedno sadimo mlade sadike, ki še niso rodile. Ne sadimo jih za paradižnikom, papriko, krompirjem ali jajčevci. Rade imajo bližino česna, čebule in drobnjaka, ki jih delno ščitita pred glivičnimi boleznimi.

Kako pripravimo gredico

Greda za jagode naj bo na soncu, ne sme biti izpostavljena mrazu in vetru. Rade imajo humozna tla, z veliko organske snovi. Najbolje je gredo pripraviti že kak mesec pred sajenjem, da lahko odstranimo morebiten plevel. Tla pognojimo s preperelim hlevskim gnojem, kompostom ali kupljenimi organskimi gnojili, lahko tudi namenskimi za jagodičje. Če imamo na vrtu zbita tla, v katerih se zadržuje voda, za jagode naredimo grebene. Ker ne marajo apnenčaste, tj. alkalne zemlje, lahko takšni prsti dodamo žaganje iglavcev.

Jagode sadimo v zelo humozno zemljo, pognojeno z organskimi gnojili. Foto: makanna/Shutterstock Foto:

Način sajenja

Jagode sadimo tako globoko, kor so rastle v lončkih, pozorni smo, da srčka ne zasujemo, pa tudi na to, da se zemlja okrog sadike ne posede. V tem primeru jo moramo dosuti, da koreninski vrat ne bi bil v zraku.