Priročnik, ki ni avtorjeva prva knjiga, namenjena širšemu krogu pridelovalcev sadja – leta 2012 je s soavtorjema Boštjanom Godcem in Savino Deu izdal Sadno drevje v vrtu – črpa iz dolgoletnih svetovalskih izkušenj. Sadjarjem, ki se nanj skoraj dnevno obračajo tako z začetniškimi kot strokovno zagonetnimi vprašanji, nikoli ne odreče nasveta. Sprotni vpogled v to, kaj jih bega, s čim imajo veselje in za katere novosti se zanimajo, predstavlja temelj, na katerem je zasnoval koncept Mojega sadovnjaka.

Knjiga tako ni namenjena le »tehničnim« vprašanjem vzgoje dreves in pridelovanja sadja, temveč obravnava tudi sonaravno vlogo drugih živih bitij, ki se v sadovnjaku sama zarastejo, tja prilezejo, se priplazijo, priskakljajo in priletijo. Toda avtorjeva navezanost na naravo, čebele in sadno drevje, med katerim se ustavimo, si vzamemo čas zase in se učimo, ne pomeni, da je vsebina ena sama romantika. Je pa zaslužna tudi za bogat nabor fotografij, ki so večinoma njegovo delo.

O dobrih in slabih spremembah v sadjarstvu

Ker ima Roman Mavec v malem prstu najpogostejše težave ljubiteljskih sadjarjev, razmer, če so resne, ne olepšuje. Tako denimo jasno pove, da se v domačih slovenskih vrtovih priljubljeni marelici slabo piše. Tako zelo, da je raje ne sadimo, če je ne nameravamo ščititi z rednim škropljenjem, saj bo drevo zaradi glivične bolezni cvetne monilije prej ali slej propadlo. Bolezen, ki napada vse koščičasto sadje, poleg marelice, ki je najbolj na udaru, tudi češnje in slive, breskve pa le redko, je sicer znana že dolgo, a je njen sev v zadnjih petnajstih letih postal zelo agresiven.

A spremembe prinašajo tudi dobre stvari. K nam prihajajo nove sadne vrste, ki so skoraj brez škodljivcev in bolezni ter jih ni težko gojiti. Kot smo v domačih vrtovih pred desetletji posvojili kivi, zdaj denimo spoznavamo asimino. V slovenskih drevesnicah so dostopne nove sorte jablan, ki so odporne proti najpogostejšim boleznim te sadne vrste, kot sta škrlup in pepelasta plesen …

Zaščita pred boleznimi in škodljivci

Nasploh je obvladovanje bolezni in škodljivcev ter z njim dilema, v kolikšni meri za zaščito uporabljati fitofarmacevtska sredstva (pesticide), eno najbolj občutljivih vprašanj ljubiteljskega sadjarstva. Mavec je pri tem realen in praktičen. Pri vsaki težavi priporoči, kako lahko s pravilnimi ukrepi (npr. izrezovanjem bolnih poganjkov, redčenjem plodičev, ne prekomernim gnojenjem) omilimo napad, saj imamo v oskrbi bistveno manj dreves kot v intenzivnih nasadih. 

Predvsem pa opozarja na pravila uporabe zaščitnih sredstev in odsvetuje, da bi jih uporabljali na pamet. Če ne veste, kaj je narobe z drevesom v sadovnjaku, odtrgajte prizadeti del, kjer so dobro vidni bolezenski znak, znaki objedanja – morda ujamete celo škodljivca –, to spravite v plastično vrečko in se odpravite v rastlinsko lekarno po nasvet, priporoča.

Pomembna vloga fotografij in natančnega opazovanja

Vidna informacija je pogosto vredna več kot tisoč besed in temu sledijo tudi velike fotografije, ki spremljajo obravnavano vsebino. Pomembno je, da bodo bralce spodbudile k rednemu spremljanju pojavov na drevesih ter njihovega odziva na sadjarske ukrepe. Roman Mavec pokaže, kako lahko z natančnim opazovanjem in pravočasnim prepoznavanjem znamenj marsikatero težavo omilimo ali celo preprečimo.

V knjigi se avtor najprej posveti prednostim doma pridelanega sadja, značilnostim ljubiteljskega sadovnjaka, izbiri primerne lege, podlagam za sadne vrste, sortam in velikosti dreves, pravilnemu sajenju, cepljenju, obvladovanju spomladanske pozebe, sledi kar 30 strani prikaza rezi sadnega drevja, pa obširno poglavje o boleznih in škodljivcih, kjer so fotografije prav tako nepogrešljive. 

V naštetih poglavjih so posamezne sadne vrste obravnavane dovolj detajlno, da vemo, kako ravnati z njimi. Samostojna poglavja so si zaslužili aktinidija, figa, kaki, asimina, citrusi in kutina. Koledarju mesečnih opravil v sadovnjaku sledijo avtorjeve drobtinice, ob katerih se bo bralcem posvetila še kakšna nepričakovana sadjarska resnica ali se jim utrnila iskrica.

Knjigo z več kot 160 stranmi večjega formata je uredila Marjetka Hrovatin, tudi urednica revije Moj mali svet, stane pa 22 evrov.