Leto dni po žledu še vedno odpravljamo posledice

Ujma, kakršne ne pomnijo niti najstarejši prebivalci, je prizadela večji del države, od skupaj 429 milijonov evrov pa je skoraj polovica škode nastala v gozdovih in na gozdnih cestah. Prizadetih je bila več kot polovica slovenskih gozdov in poškodovanih približno devet milijonov kubičnih metrov lesa oziroma 25 milijonov dreves, ki jih je treba posekati.
Na elektroenergetski infrastrukturi je bilo škode za 80,5 milijona evrov, na več deset milijonov evrov je bila ocenjena tudi škoda v gospodarstvu, na železniški infrastrukturi in vodotokih. Za več milijonov evrov škode je bilo na nepremičninah, državnih cestah in kulturni dediščini.

Sanacija marsikje še ni končana. Med tistimi, ki jih čaka še veliko dela, je Zavod za gozdove Slovenije, kjer so do zdaj posekali približno 40 odstotkov poškodovanega lesa, nadaljujejo pa tudi poostren nadzor nad podlubniki. Nevarnost, da se ob ugodnih vremenskih razmerah spomladi preveč namnožijo, je namreč zelo velika.

Posekali 3,5 milijona kubičnih metrov poškodovanega lesa

Foto: Igor Modic/dokumentacija Dela

Od vse lesne mase, ki jo je treba odstraniti iz gozda, so posekali približno 38 odstotkov poškodovanega lesa, kar je 3,5 milijona kubičnih metrov. Sanacija v gozdu sicer poteka dokaj enakomerno, zimski meseci so primerni za dela v gozdovih, potek sanacije občasno motita le slabo vreme in razmočenost terena, ki otežuje spravilo lesa, poroča STA. Ena od težav so tudi nesreče v gozdovih; lani je pri delu v gozdu umrlo 21 ljudi, s čimer je bil izenačen črni rekord iz leta 2011. Največ nesreč se je zgodilo na območjih, kjer je bil žled najbolj intenziven.

Na cestah je žledolom povzročil za 8,7 milijona evrov škode, k čemur je treba prišteti še posredno škodo, še precej huje so jo odnesle Slovenske železnice, predvsem na primorskem odseku Pivka–Borovnica. Za njeno sanacijo so lani namenili 15 milijonov evrov, letos bo potrebnih še dodatnih 23 milijonov. Kot so za STA povedali na Slovenskih železnicah, so novembra končali elektrifikacijo proge med Prestrankom in Logatcem, tako da je vozno omrežje sanirano na celotnem odseku med Koprom oziroma Sežano in Logatcem. Izjema je le železniška postaja Logatec. Promet tako z električnimi lokomotivami s primorske strani poteka do Rakeka, zamenjava električnih lokomotiv z dizelskimi pa poteka na postajah Rakek in Borovnica.

Decembra so delovišče z odseka proge med Logatcem in Verdom preselili na odsek med Verdom in Borovnico, kjer trenutno potekajo dela na desnem tiru. Kot ocenjujejo, bodo marca končali dela na enem tiru. Med Logatcem in Borovnico, na odseku, kjer električne lokomotive še vedno nadomeščajo dizelske, bodo v prvi fazi potekala dela na postaji Logatec in na desnem tiru do Borovnice, zatem pa se bodo lotili še levega tira.

Ogromna škoda tudi na elektroomrežju

Ogromna je bila tudi škoda na elektroomrežju. Eles je že poleti zaključil sanacijo daljnovoda Kleče–Divača, potem ko je zimska ujma prizadela kar sedem prenosnih elektroenergetskih poti. Sanirali so 52 kilometrov teh poti, ki so ključnega pomena za obratovanje elektroenergetskega sistema Slovenije. Škoda je bila ocenjena na 12 milijonov evrov, a so s pogajanji z izvajalci dosegli nižje cene in tako za sanacijo porabili 8,5 milijona evrov.

Foto: Uroš Hočevar/dokumentacija Dela

V petih slovenskih elektrodistribucijskih podjetjih medtem sanacija še vedno poteka. Najbolj so bili prizadeti v Elektru Ljubljana, kjer je bila škoda ocenjena na približno 25 milijonov evrov, končna številka pa bo odvisna od izbora tehnologije in izvajalcev sanacije. Na prizadetem območju je zdaj za vse odjemalce zagotovljena normalna preskrba z električno energijo. Kot so pojasnili za STA, so do zdaj dokončno sanirali približno 70 odstotkov poškodovanega omrežja, celotnega pa naj bi do sredine leta 2016, saj je zaradi delne spremembe tras in tehnologije v nekaterih primerih to povezano s pridobivanjem ustreznih dovoljenj.

Na območju Elektra Primorska so večji del sanacije zaključili do konca lanskega leta, del obnove na nizkonapetostnem omrežju naj bi končali spomladi. Skupna škoda je bila 18,8 milijona evrov, žled pa je poškodoval kar desetino napajalnega nadzemnega omrežja. V Elektru Maribor so do zdaj odpravili 90 odstotkov vseh škod, preostanek naj bi v prvi polovici letošnjega leta. Utrpeli so za okrog 12 milijonov evrov škode, do zdaj so za sanacijo skupaj z intervencijskimi stroški porabili skoraj 8,5 milijona evrov.

V Elektru Celje so utrpeli za približno osem milijonov evrov škode, s približno polovico omenjene vsote so že sanirali 92 odstotkov srednjenapetostnega in 75 odstotkov nizkonapetostnega omrežja. Ostali so predvsem objekti, kjer so se odločili za posodobitev omrežja in pripravljajo projektno dokumentacijo. Dela se bodo nadaljevala do konca leta. V Elektru Gorenjska je žled poškodoval 100 kilometrov in popolnoma uničil približno 22 kilometrov daljnovodnih povezav ter povzročil za več kot 2,5 milijona evrov škode. Dobršen del sanacije so že opravili, vse uničene daljnovode pa zdaj nameščajo pod zemljo, kjer imajo že več kot 60 odstotkov omrežja. Škodo so financirali z lastnimi sredstvi in posojili.

Med žrtvami žledoloma je bil tudi ljubljanski živalski vrt, od koder je pobegnila takrat po vsej državi znana risinja Zooja, ki so jo po dobrem mesecu na begu le našli, a je kmalu zatem poginila. Kot pravijo, škode še niso v celoti odpravili. Za javnost je zato še vedno zaprt zgornji del vrta, po približno pol milijona evrov vredni sanaciji pa obljubljajo tudi nekaj novosti.