Nekoč s(m)o znali graditi kozolce, danes pa ...

Les je material za današnji čas, še posebej v Sloveniji, ki ima veliko lesno bogastvo. A les ima poleg številnih uporabnih lastnosti tudi pomanjkljivosti, ki se pokažejo predvsem pri napačni rabi. Zato je aktualno vprašanje, kako zagotoviti čim večjo trajnost lesa, zlasti če je v uporabi na prostem.

Zavedati se moramo, da gozdovi pokrivajo več kot 60 odstotkov nacionalnega ozemlja Slovenije. Njihova površina se je od leta 1875, ko jih je bilo 737.000 hektarov, do danes povečala za približno 500.000 ha. Kljub dolgoletni tradiciji sonaravnega gospodarjenja z gozdom in rabe lesa pa posek močno zaostaja za prirastkom, kar se kaže v hitrem staranju gozdov in padcu kakovosti lesa. Zato je pomembno čim bolj spodbuditi zdravo rabo lesa. Les je torej edina surovina, ki je imamo razmeroma v izobilju, zato jo želimo predelati doma do največje možne dodane vrednosti. To so tudi cilji sprejetega akcijskega načrta Les je lep, slovenske in evropske gozdno-lesne tehnološke platforme in programske skupine Les in lignocelulozni kompoziti.

Široka uporabnost

Les je material z vsaj dvema ali tremi uporabnostnimi cikli: najprej ga uporabimo kot produkt (žagan les, gradbene komponente, pohištvo), drugič kot material v reciklirnem procesu (plošče ali papir) in slednjič za pridobivanje energije. Konkurenčni materiali (plasti, jeklo, beton) sicer utegnejo imeti nekaj tehničnih prednosti, vendar je njihovo energijsko in okoljsko ravnovesje po merilih ocene življenjskega cikla (LCA) bistveno slabše kot pri lesu. Les je strateška surovina in zato je gozdnatost Slovenije naša strateška prednost; pa tudi lesna industrija je do okolja prijazna in ne ogroža turistične usmerjenosti države.

Kaj pri nas ogroža les, si lahko preberete na www.delo.si.