
Peclji suhih rastlin so pogosto zelo vlaknati, zato bi jih s trganjem težko odstranili. S tem rastline tudi vlečemo iz zemlje, s čimer razgaljamo koreninske vratove in rahljamo ukoreninjenost. Porežemo vse suhe liste in živice, na katerih so pognale zasnove mladih rastlinic. Če gre za starejše jagode, na enem mestu ali v eni odprtini, če so posajene na vrtnarsko folijo, pustimo največ od tri do pet poganjkov. Ti se sčasoma razvijejo iz korenike obstoječe rastline. Odvečne poganjke izrežemo v globino s škarjami – odstranjeni del nam lahko služi kot sadika nove jagode. Drugi način za vzgojo sadik je ukoreninjanje rastlinic, ki se med rastno sezono razvijejo na živicah, tako da zasnovo njihovih korenin osujemo z zemljo ob robu gredice ali jih pritrdimo v lončke napolnjene z zemljo. Na stalno mesto jih posadimo v sredini avgusta, ko so dobro ukoreninjene.
V primeru, da so jagode okužene z boleznimi listov, ki jih v sezoni vidimo kot pegavost, je liste priporočljivo odstraniti po obiranju, s čimer omejimo širjenje bolezni.
Po spomladanskem čiščenju lahko jagode prekrijemo z vrtnarsko kopreno, da imamo pridelek en teden prej. Tkanino odgrnemo v času cvetenja, a jo imejmo pripravljeno za primer pozebe. Jagode v tem času že začnemo zalivati, zalivanje je nujno v času cvetenja in dozorevanja.
PREBERITE ŠE: