Rez velikega oreha in fige
8. 2. 2022 | Besedilo: J. B.
Strokovnjaki priporočajo, naj ljubiteljski sadjarji z rezjo drevja počakajo do brstenja, ker pa bi se rad marsikdo na poseg na velikih drevesih pripravil, začenjamo z nasveti že zdaj. Tokrat odgovarjamo bralki iz Pomurja, ki bi rada zmanjšala krošnjo odraslega oreha in fige.
Ima 23 let star oreh, ki zelo bujno raste in rodi lepe debele plodove. Zanima jo, ali lahko veje skrajšajo in kdaj. Enako vprašanje ima tudi za velik figov grm, katerega spodnje veje so začele siliti na vrtne grede in pot. Z vprašanjem smo se obrnili na Romana Mavca, vodjo poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici.
Na vprašanja ljubiteljskih sadjarjev rad odgovori, pozna njihove zadrege s sadnim drevjem, ki je prerastlo razpoložljivi prostor, vedno pa jim položi na srce tudi to, naj obliko drevesa vzgajajo že od malega, saj je radikalna rez za odrasla drevesa velik šok. Krošnjo lahko zmanjšajo največ za tretjino.
Oreh
Roman Mavec naši bralki odgovarja, da se oreh lahko obrezuje v zgodnjespomladanskem času. Pri tem treba paziti predvsem na varnost obrezovalca, da ne pade z drevesa ali lestve. Opozorilo je umestno, saj pri obrezovanju odraslega oreha z motorno žago, ki je za to potrebna, žal pogosto pride do padca z višine.
Smiselno je le obrezovanje orehov, nižjih od 5 metrov, pravi, pri čemer malenkost korigiramo krošnjo in odstranimo morebitne dvojne vrhove. Ti so problematični zaradi snega, saj se pod njegovo težo lahko razkoljejo. Drugače pa oreh, ki mu namenimo dovolj prostora, naredi lepo, ne pregosto krošnjo, zato obrezovanje ni potrebno.
Želja, da bi zelo velik oreh pomanjšali, je boj z mlini na veter, saj gre za sadno vrsto, ki potrebuje zelo veliko prostora. Ne izrezujemo starejših vej, veje odrežemo tik ob deblu in rane zamažemo s cepilno smolo. Poganjke, ki zrastejo ob rani, pustimo, ker jo pomagajo celiti.
Figa
Figa je sadna vrsta, ki v celinski Sloveniji rezi ne prenaša dobro. Naš svetovalec bralki zato priporoča, da še pred olistanjem do tal odreže tiste veje, ki so moteče, in rane obvezno zamaže s cepilno smolo. Druge veje naj pusti, kot so.
Sicer pa krošnjo fige oblikujemo že pri mladi rastlini, da nam ni treba izrezovati debelejših vej. Njena naravna rast je grmasta, zato od vseh poganjkov, ki izraščajo iz tal, pustimo le tri ali štiri ne preveč položne, s katerim oblikujemo ogrodne veje grma. Sadiko lahko oblikujemo tudi v drevo z nizkim, do 1 m visokim deblom, s tremi do štirimi ogrodnimi vejami.
