Sejem Agra: V znamenju družinskega kmetovanja

Kakor je na okrogli mizi Družinsko kmetovanje - skupna točka okoljske, kmetijske in socialne politike od vstopa Slovenije v EU poudarila državna sekretarke z ministrstva za kmetijstvo in okolje Tanja Strniša, bo država še naprej podpirala prevzemanje kmetij. Povprečna starost na kmetijskih gospodarstvih je zdaj 56 let, v zadnjih sedmih letih pa je podporo države dobilo 2265 mladih prevzemnikov, mlajših od 40 let. Starostna struktura na družinskih kmetijah res ni najboljša, a se izboljšuje, je dejala Strniševa: »Procesi prevzemanja so resda počasni, vednar je to po eni strani tudi dobro, saj se tako predelava ne opušča, male kmetije pa ne ugašajo prehitro.«

Strniševa je tudi opozorila, da je delo na kmetiji danes izredno odgovorno, tudi finančno, in da je gospodarjenje na razvojni kmetiji mogoče celo bolj zahtevno kot v podjetju, pri čemer pa mora s kmetijo dihati cela družina. Po besedah Antona Jagodica iz javne kmetijske svetovalne službe Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je kmetijska politika ena redkih in resnih, ki se trudi, da pospeši prehod na mlajše generacije: »Tam, kjer kmetije prevzemajo mladi, je razvoj hitrejši, pomembno pa je, da na kmetijah poleg tehnologije obvladajo tudi druga znanja.«

Rok Damjan iz Zveze podeželske mladine Slovenije je poudaril, da je njihov cilj povezovanje mladih na podeželju, saj se jih zaradi krize veliko vrača na kmetije prednikov, kar je zelo pomembno. Pogled na kmeta pa se po njegovih besedah vendarle spreminja, saj se že dogaja, da mladi iz mesta mladim s podeželja zavidajo njihov položaj: »Poklic kmeta ni več zaničevan, kot je to veljalo še pred leti.«

Majda Černič Istenič z biotehniške fakultete je opozorila, da se tudi na kmetijah danes spopadajo s stresom, predvsem zaradi obremenjenosti z dokumentacijo in zaradi vremenskih sprememb. Vzrok za pozne predaje kmetij pa so po njenih ugotovitvah tudi strukturni razlogi, saj starejši kmetje nimajo zagotovljene socialne varnosti, zato odlašajo s predajo. Poudarila je še, da kmetje potrebujejo veliko podpore, saj je kmetijski trg zelo krut, majhne kmetije pa zelo ranljive.

Na pomen družinskih kmetij je ob odprtju sejma Agra opozoril tudi minister za kmetijstvo in okolje, ki opravlja tekoče posle, Dejan Židan. Poudaril je, da družinske kmetije delujejo tudi v težkih časih in ohranjajo stabilno proizvodnjo, zato bi po njegovem mnenju morali davkoplačevalci razumeti, da vsak državni evro, ki ga vložimo v družinsko kmetijo, ni strošek, ampak naložba.