Semena naj ostanejo v rokah ljudi, ne multinacionalk

Pravi vihar v civilni družbi je konec aprila povzročil predlog evropske uredbe o rastlinskem razmnoževalnem materialu. Ta je med drugim opredelil, da se lahko prodajajo le semena, ki so registrirana oziroma vpisana v ustrezno sorto listo, malim kmetom in vrtičkarjem pa je po interpretaciji nekaterih prepovedal brezplačno izmenjavo semen in sajenje doma vzgojenih sadik, s čimer je močno posegel v suverenost odločanja o virih hrane in ogrozil prehransko samopreskrbo.

Peticija, ki jo je sprožila avstrijska okoljevarstvena organizacija Arche Noah – podpisalo jo je preko 200.000 ljudi –, je zadnji hip prinesla omiljeno uradno različico predloga, toda tudi v njej je veliko nejasnosti.

»Že v uvodnem predstavitvenem delu si določeni odstavki nasprotujejo. Po eni strani govorijo o izvzemanju zahteve po registraciji rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki naj bi se tržil med vrtičkarji in ekološkimi kmeti, po drugi strani pa natančno opredeljujejo pravila za vpis vseh skupin sorte v nacionalno ali evropsko sortno listo. Nekateri odstavki zopet govorijo, da bi morala država zagotoviti poenostavitev in brezplačnost storitev za vpis sort za nišne trge,« nejasnosti opisuje Mario Lešnik, dekan Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.

Pasti za vse

Povrhu v predlogu uredbe niso natančno opredeljeni pojmi, kot npr. nišni trg in rastlinski razmnoževalni material za nišni trg. Po členu 89 naj bi bili stroškov vpisa v register sort oproščeni izvajalci poslovnih dejavnosti, ki zaposlujejo največ deset oseb in njihov letni promet ne presega dveh milijonov evrov. Ni jasno, ali mednje lahko spadajo tudi ekološke kmetije. »Če bi bilo tako, bi imele te pravico do skoraj brezplačnega vpisa svojih selekcij v sortno listo. Toda številni ta predlog razumejo drugače,« pravi Lešnik.

Kaj o predlogu pravijo pri Fundaciji za ohranitev semen, si lahko preberete v današnji tiskani idzaji Dela ali na www.delo.si.