Na velike balkone in terase lahko sadimo marsikaj. Tudi nižje ali stebričaste sorte jablan, hrušk, češenj, le dovolj velike lonce jim moramo priskrbeti. Na malo manjših balkonih se raje odločamo za jagodičje, kot so kompaktne grmičaste sorte malin in robid, ameriške in sibirske borovnice, tudi ribez in kosmulja. Jagode pa so tiste, ki jim lahko najdemo prostor na še tako majhnem balkonu. Pomembno je, da sadju namenimo sončen prostor, le tako bodo plodovi sladki. Izberemo dovolj velike lonce in kupimo kakovosten substrat. Med rastjo do­gnojujemo in redno zalivamo. V loncu so korenine omejene in nimajo od kod črpati zaloge vode in hranil, zato je nega vseeno malo zahtevnejša, kot če rastejo na vrtu.

Maline in robide

Maline in robide potrebujejo na vrtu veliko prostora in oporo. Za balkone pa so žlahtnitelji ustvarili nizke sorte, ki rastejo grmičasto, v višino dosežejo do 70 cm. Taki sta denimo malina 'Ruby Beauty' in robida 'Colaris Patio Black'. Namenimo jim lonec premera vsaj 40 cm. Uporabimo ekološki substrat brez šote. V velike lonce natresemo na dno drenažni material, prodnike ali glinopor. Čez drenažo položimo sloj filca, da preprečimo spiranje zemlje. V substrat vmešamo ekološki kompost in napolnimo lonec do višine 10 cm pod robom. Po prvem zorenju gnojimo s tekočim gnojilom za jagodičje. Jeseni poganjke porežemo.

Borovnice

Ameriške borovnice so primerne tudi za sajenje v lonce. Na trgu se zadnja leta pojavljajo sorte, ki zrastejo samo do 60 cm. Substrat za ameriške borovnice moramo izbrati kisel, namenjen prav za kisloljubne rastline. Ob sajenju vmešamo kompost. Drenaža na dnu lonca prav tako ne bo odveč. Če imamo prostor, lahko posadimo več različnih sort, ki dozorevajo v različnem času. Tako borovnice pobiramo od konca junija do avgusta. Med rastjo dognojujemo z gnojilom za borovnice po navodilih na embalaži. Obrezovati začnemo šele po petem letu. Vsako leto izrežemo tretjino poganjkov, tako grm sproti pomlajujemo. Poganjkov ne krajšamo. Ker borovnice rodijo na koncu poganjkov, bi s tem izgubili rodnost. Sibirska borovnica ne potrebuje kislega substrata.

Ribez in kosmulja

Grmički ribeza in kosmulje se na vrtu razrastejo kar na široko. V lonce posajene lahko krotimo z rezjo, saj jo zelo dobro prenašajo. Zanimive so tudi oblike vzgoje s krošnjo na steblu. Med substrat vmešamo kompost, na dnu lonca naredimo drenažo. Po pobiranju plodov zalijemo s tekočim gnojilom za jagodičje. Rez se začne po četrtem letu starosti. Spomladi izrežemo pregoste in prenizke veje. Naslednja leta nadaljujemo tako, da vsako leto odstranimo poganjke, starejše od štirih let. Tako rastlino sproti pomlajujemo. Pri rdečem in belem ribezu lahko poganjke po želji tudi krajšamo. Pogosto so dolgi in polni cvetov, a bodo plodovi zelo drobni. Zato takšne prikrajšamo za tretjino. Plodov bo sicer manj, a bodo debelejši. Odločitev je vaša. Pri črnem ribezu poganjkov ne krajšamo.

!!galerija!!

Pritlikavo in stebričasto sadno drevje

Pritlikava drevesa so gojena na šibki podlagi, vendar moramo vedeti, da vseeno dosežejo do dva metra višine. Zato se zanje odločimo le, če imamo velik balkon ali teraso. Stebričasta vzgoja je zanimiva in primerna tudi za balkone, pa vendar raje le za velike, kjer je dovolj prostora za večji lonec. Lonci naj bodo premera vsaj 80 cm. Poskrbimo za kakovosten substrat, ki mu dodamo kompost. Drenaža na dnu je prav tako dobrodošla.

Jagode

Jagode so tiste, za katere vedno lahko najdemo prostor na balkonu, tudi če je zelo majhen. Cvetlično korito ali obešanka bosta zanje čisto dovolj. Večja je posoda, več prostora bodo imele rastline, da razvijejo koreninski sistem, lepše bodo rasle in manj jih bo treba zalivati.

Poznamo enkrat rodne in večkrat rodne sorte. Večkrat rodne naredijo daljše živice, ki se prevešajo čez rob korit. Mimogrede, jagode vzpenjavke, ki jih zadnja leta oglašujejo, ne obstajajo. Jagode z daljšimi živicami pripenjamo na oporo in tako dosežemo videz vzpenjavke.

Poskrbimo, da imajo posode, v katere bomo posadili jagode, na dnu odprtino, da bo odvečna voda odtekala. Substrat naj bo ekološki, lahko kupite kar tistega, ki je namenjen plodovkam. Ob sajenju pomešamo substrat s kompostom. Po prvem zorenju dognojujemo s tekočim gnojilom za jagode ali kar za plodovke. Živice, ki se prevešajo čez robove lonca, nosijo mlade rozete novih rastlin. Če jih odrežemo in posadimo v lonec, si sami vzgojimo mlade sadike. Po nekaj letih se namreč jagoda izčrpa in bolje bo, če stare zavržete in jih zamenjate z mladimi.

Oskrba jagodičja

Ne pozabite na redno zalivanje. Poleti mora biti to opravilo na urniku vsak dan. Zemljo zastremo z organsko zastirko, ki bo preprečila izsuševanje. Če je na balkonu zelo vroče, lonec z notranje strani obdamo z ovčjo volno, ki bo delovala kot izolator. To pride prav tudi pozimi, če se temperature spustijo zelo pod ničlo. Koreninski sistem je v loncih bolj izpostavljen, kot če raste rastlina na vrtu, saj je zemlja najboljši izolator. Dodatno jih lahko pred mrazom zaščitimo tako, da okoli lonca naredimo obod iz denimo jute, med juto in lonec pa nagnetemo časopisni papir, stiropor, slamo.