Tradicionalni slovenski zajtrk bodo pripravljali kar učenci sami

Pristojne institucije želijo s to akcijo predvsem otroke spodbuditi k zdravi prehrani in uživanju lokalne hrane. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je na novinarski konferenci v Ljubljani spomnil, da so v desetih letih od prvega medenega zajtrka slovenski čebelarji šolam in vrtcem podarili več kot 10 ton medu.

"Ko smo pred 10 leti začeli zgodbo o medenem zajtrku, si nihče ni predstavljal, v kaj bo preraslo do danes. To je bil najboljši projekt, ki smo si ga čebelarji zadali. Po šolah se je povečalo število čebelarskih krožkov s 60 na 170, porabo medu smo povečali za skoraj 100 odstotkov. Za to gre zasluga vsem partnerjem v projektu," je dejal Noč. Letos bo kot novost v petek ob 10. uri na 450 šolah po Sloveniji odmevala tudi pesem Lojzeta Slaka Čebelar.

Otroci bodo v vrtcih in šolah v petek zajtrkovali kruh, maslo, med, mleko in jabolka. Letos se projektu poleg ministrstev za kmetijstvo, izobraževanje in zdravje pridružuje tudi kulturno ministrstvo. Kulturni minister Anton Peršak je prepričan, da je sam projekt v zadnjih petih letih prerasel v pomemben medresorski projekt in da je tematika povezana tudi s slovenskim izročilom.

Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša ob tem vidi neko novo dimenzijo, saj je hrana povezana s kulturno dediščino. Meni, da bi tako lahko razvijali tudi kulturni odnos do hrane, torej da s hrano ravnamo etično in da z odgovornim ravnanjem povzročamo tudi manj zavržkov hrane.

Projekt v bodoče tudi del turistične ponudbe

Strniša želi, da iz osnovne ideje o spodbujanju uporabe lokalne hrane in izobraževanja o pomenu kmetijstva, projekt preraste v vseslovenski in da bi postal tudi del turistične ponudbe. "Slovenija bi kot turistična destinacija v svoji ponudbi v večji meri morala izpostaviti to dediščino na področju hrane in jo izpostaviti kot neko posebno dodano vrednost trženja lokalne hrane, ki je izjemno kakovostna," je dejala.

Ministrstvo za zdravje se tradicionalnemu zajtrku pridružuje še s posebnim projektom, v okviru katerega bodo otroci pripravljali zdrave tradicionalne jedi za svoje vrstnike. "Mladi kuharski šefi bodo v šolskih kuhinjah na 35 osnovnih šolah pripravljali jedi iz lokalnega okolja. Verjamemo, da bodo tudi zato otroci bolj posegali po zdravih obrokih," je dejala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Poudarila je, da smo v Sloveniji ustavili oz. po zadnjih podatkih celo zmanjšali debelost pri otrocih.

Otroci otrokom pripravljajo zdravo tradicionalno kosilo

Gre za inovativni projekt Otroci pripravljajo za svoje vrstnike zdrave tradicionalne jedi. "Želimo izkoristiti pozitivni medvrstniški vpliv pri sprejemanju zdravih lokalnih in tradicionalnih jedi. Predvsem pa zelenjavnih, polnozrnatih ali kašastih jedi, ki so del zdrave prehrane in predstavljajo pomemben del kulturne dediščine," je dejala ministrica, ki upa, da bodo tako otroci raje posegali po zdravih obrokih.

Nekateri mladi kuharji so se predstavili tudi po novinarski konferenci v Ljubljani, kjer so ponudili zdravo tradicionalno hrano; med drugim hren z medom, domač lešnikov namaz, jedi iz prosene kaše in druge.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je dodala, da želijo s projektom tudi spodbuditi odgovoren odnos do hrane, ki je del celovitega življenjskega izobraževanja posameznika. Izpostavila je, da ima Slovenija enega boljših sistemov organizirane prehrane v šolah. "Skoraj 99 odstotkov otrok uživa malico, 75 odstotkov otrok pa tudi kosilo. So pa tudi šole, 215 jih je, ki organizirajo zajtrk. V povprečju se na dan v šolskem sistemu pripravi 200.000 obrokov," je pojasnila.

Projekt posnemajo tudi v tujini

Da projekt prerašča slovenske meje, je spomnila Strniša. Posnemajo nas že v Avstriji, na Češkem in Madžarskem. Prav tako tradicionalen slovenski zajtrk pripravijo slovenska veleposlaništva po svetu. Noč je dodal, da bi ga pripravili po več državah, če bi njihov sistem šolske prehrane to omogočal.

Projekt prinaša pozitivne učinke tudi pri večjem naročanju lokalne hrane v javne zavode. Makovec Brenčičeva je postregla s podatkom, da se je to povečalo predvsem v zadnjih treh letih, da pa se pojavljajo težave pri zagotavljanju obsega in frekventnosti količin hrane.