Breskev spomladi močno obrežemo, da presvetlimo krošnjo. To je še toliko bolj pomembno, ker je v spodnjem delu nagnjena k ogolevanju. Ogolevanje pomeni, da iz lesa, starejšega od dveh, treh let, nehajo izraščati novi poganjki. V spodnjem delu drevesa, nekako do metra in pol, nam­reč očesa na starem lesu rada zaspijo in krošnja se ne obrašča več z rodnimi poganjki. Da bi to preprečili, pri obrezovanju tega dela drevesa puščamo čepe. To so od 3 do 5 cm dolgi štrclji, iz njih katerih potem med vegetacijo zrasteta dva nova poganjka. Problema z ogolevanjem spodnjih vej na Primorskem nimajo, najverjetneje zaradi večje količine sonca.

Pomembno

• V spodnjem delu drevesa do višine 1,5 m odrežemo ves živ, a nerodni les na čep. Nerodni les je tisti, ki je star več kot eno leto. Breskev namreč rodi na lanskih poganjkih.
• Dolge izrojene veje spodrezujemo na rodne poganjke v debelini svinčnika, dolge do 60 cm. Upogibanje ni potrebno, saj jih bo upognila teža plodov.
• Vse suhe poganjke izrežemo.
• V zgornji tretjini drevesa izrežemo vse odvečne poganjke (kar pomeni veliko večino). Izrežemo jih do osnove, ne puščamo čepov. Del odvečnih poganjkov v zgornji tretjini lahko izrežemo tudi tik pred cvetenjem, ko mine nevarnost pozebe.
• V zgornjem delu najraje puščamo tiste mlade poganjke, ki izraščajo neposredno iz debla.
• Odstranjujemo tiste rodne poganjke, ki so daljši od 60 cm in katerih premer presega polovico debeline debla. Vsega skupaj pustimo na odraslem drevesu le približno 20 rodnih poganjkov, na katerih bomo potem zredčili sadeže tako, da bodo za pest narazen. Vrtičkarjem se ponavadi zdi to premalo, vendar bodo tako pridelali od 15 do 20 kg breskev. Več rodnih poganjkov bi drevo samo obremenilo, sadeži pa bi bili drobnejši.

PREBERITE ŠE: VIDEO: Rez breskve