VIDEO: Obrezovanje podaljšuje rodno obdobje drevesa

21. 3. 2019 | Besedilo: Julijana Bavčar | Fotografije: Leon Vidic in Igor Modic

Spomladi je najpomembnejše opravilo v sadovnjaku rez sadnega drevja, v vrtičkarskem jeziku obrezovanje. Z njim določimo obseg in obliko drevesa, uravnavamo količino in kakovost pridelka ter zmanjšamo pojav bolezni. Za to opravilo moramo razlikovati nerodni les od rodnega in vedeti, kaj dosežemo z določenim načinom rezi ali drugim ukrepom.

Zakaj obrezujemo

S pravilno rezjo vzdržujemo drevo v rodnem obdobju. Če ga prepustimo naravni rasti, se veliko hitreje postara. Razlikujemo vzgojno rez v prvih treh ali štirih letih po sajenju sadike, s katero oblikujemo želeno obliko krošnje, redno vzdrževalno rez, s katero uravnotežamo rast in rodnost rastline, pri starejših drevesih pa tudi pomladitveno rez. Vzgojno in vzdrževalno rez opravljamo spomladi, lahko pa drevo namesto enkrat obrežemo večkrat po malem čez leto. Tako po obiranju pridelka ponavadi odstranimo polomljene veje in prikrajšamo obstoječe.

S spomladansko vzdrževalno rezjo torej uredimo obliko krošnje, jo prezračimo in osvetlimo, razredčimo cvetne brste za letos in poskrbimo, da bodo poganjki nastavili rodne brste za prihodnje leto.

Kdaj režemo spomladi

Za ljubiteljske sadjarje je najprimernejši čas od sredine marca, ko so rodni oz. cvet­ni brsti na rastlinah že toliko napeti, da jih zlahka ločimo od listnih in je manj možno­sti, da bi porezali preveč nastavka za plodove. Režemo, ko je toplo, ko se nam ne mudi in so napovedani vsaj še trije dnevi suhega vremena, da se bodo rezne rane zdravo zasušile.

!!galerija!!

Orodje

Potrebujemo naostrene in čiste sadjarske škarje, škarje s podaljšanimi ročaji za izrezovanje poganjkov v vrhovih višjih dreves, zložljivo sadjarsko žagico in stabilno lestev v obliki črke A. Potrebujemo tudi prožno vezivo za privezovanje in upogibanje enolet­nih poganjkov.

Kaj moramo vedeti pred rezjo

Poznati moramo lastnosti drevesa: pomemben je predvsem tip podlage, ki določa njegovo končno velikost. Zato si ob nakupu vedno shranimo podatke o sadiki (podlaga, sorta), raje jih kupujemo v drevesnicah, kjer nam bodo tudi svetovali. Drevesa na bujno rastoči podlagi (takšnega, ki v odraslosti doseže npr. štiri metre in več) ne bomo mogli z rezjo prisiliti, da bi bilo nizko – dosegli bomo ravno nasprotno, podivjalo bo z množico navpičnih poganjkov. Te sili kvišku čezmerna količina hrane, ki jo načrpa velik koreninski splet.

Želena oblika drevesa ima krošnjo spodaj nekoliko širšo kot zgoraj, da svetloba doseže vse dele. Z redčenjem in zračenjem krošnje želimo doseči, da poganjki niso preblizu skupaj, da se ne prekrivajo, križajo in drug drugega senčijo, tako bo tudi manj možno­sti za širjenje bolezni in škodljivcev.


Brsti in rodni les

Oglejmo si, kakšne brste in kakšen rodni les ima drevo. Cvetni brsti se pri sadnih vrstah malce razlikujejo, vendar so v primerjavi z listnimi vedno bolj okrogli, nabiti in štrlijo od poganjka, listni pa so bolj ploščati. Ko govorimo o rodnem lesu, mislimo na to, na koliko starih in kako oblikovanih poganjkih rodi sadna vrsta. Pri bres­kvi rodijo poganjki v drugem, pri jablani in hruški pa v tretjem letu. Pri sadnih rastlinah poznamo še speče brste, ki jih na prvi pogled pogosto sploh ne opazimo. Ležijo pod lubjem in odženejo, če jih k temu spodbudimo z zarezovanjem.

Strokovni izrazi za način rezi

Načini rezanja poganjkov so krajšanje, odvajanje, spodrezovanje. Krajšanje pri vzdrževalni rezi ni zaželeno. Nikoli ne krajšamo enoletnih poganjkov, saj bi z njim povzročili, da bi se obrasli v obliki metle in ne bi nastavili brstov. Pri odvajanju starejšo in daljšo vejo odrežemo za mlajšim in krajšim, čim bolj vodoravnim poganjkom. Spodrezovanje je odvajanje, ko odrežemo povešeno vejo. Ko spodrezujemo in odvajamo, režemo do osnove (do veje, iz katere poganjek izrašča) in ne puščamo štrcljev. Tanjše, predvsem enoletne poganjke tudi upogibamo v vodoraven položaj, ker se s tem njihova rast upočasni, manj se debelijo, večina hrane pa se porabi za to, da po vsej dolžini nastavijo cvetno brstje za prihodnje leto. Dobro je, če pri vodoravnih vejah enoletne poganjke izrezujemo tako, da vzdolž nje tvorijo ribjo kost.

Pri pečkarjih (jablanah, hruškah, kutinah) po potrebi uporabljamo tudi zažagovanje. Če bi na deblu radi imeli vejo tam, kjer iz njega nič ne izrašča, zažagamo 3 ali 4 milimetre nad spečim očesom, da bi iz njega začel rasti nov poganjek. To moramo ponoviti pri več očesih, saj ukrep ne uspe vedno.

Rez jablane za zgled

Obrezovanje jablane se pogosto predstavlja kot zgled rezi, ne zgolj zato, ker je najpogostejše sadno drevo, temveč ker podobno obrezujemo tudi druge sadne vrste. Izjema je breskev, ki jo predstavljamo posebej.

Pred začetkom obrezovanja pregledamo drevo od tal navzgor, odstranimo koreninske izrastke, tudi morebitne poganjke do prve ogrodne veje porežemo. Izrežemo veje, ki silijo v notranjost krošnje, vse navpično rastoče poganjke in debele mlade poganjke, katerih premer presega polovico premera veje, iz katere izraščajo, saj takšni porabijo veliko hrane in slabijo rodnost. Debele veje nadomeščamo s tankimi, mladimi poganjki, ki so v bližini.

PREBERITE ŠE: Rez jablane in hruške

Spodrežemo tudi povešene veje. Pri izrezovanju poganjkov oz. vejic ne puščamo štrcljev. Vedno jih odrežemo pri osnovi, drugače iz štrcljev požene še več šib brez cvetnih brstov. Pri večjih drevesih pustimo debel les le za ogrod­ne veje, na njihovem koncu pa veljajo za rez enaka načela kot pri šibkejših drevesih. Mladih poganjkov, na katerih je na koncu rodni brst, ne izrezujemo. Če ima drevo konkurenčni vrh, ga izrežemo do osnove.

Močna rez breskveKer se breskev v primerjavi z drugimi sadnimi vrstami zelo hitro in bujno obrašča z novimi poganjki, jo močno obrežemo, da presvetlimo krošnjo. Na splošno lahko rečemo, da odstranimo večino rodnih poganjkov (to je tistih, ki so zrasli lani). Breskev je v spodnjem delu, do višine metra in pol, nagnjena k ogolevanju, zato v tem delu odrežemo ves živ, a nerodni les (nerodne poganjke) na čep, kar pomeni, da jih odrežemo do 3 cm nad osnovo, s čimer povzročimo, da iz njih izrasteta dva nova poganjka. V tem delu nam­reč stara speča očesa na lesu po dveh do treh letih rada zaspijo in krošnja se ne obrašča več z rodnimi poganjki. (Tega problema na Primorskem nimajo zaradi boljše osončenosti.) Dolge izrojene veje spodrezujemo na rodne poganjke v debelini svinčnika, dolge do 60 cm. V zgornji tretjini drevesa izrežemo vse odvečne poganjke do osnove, čepov ne puščamo. Najraje puščamo tiste mlade poganjke, ki izraščajo neposredno iz debla. Vrh lahko zaključimo na dva rogovilasta poganjka ali enega samega.

PREBERITE ŠE: VIDEO: Breskev naj se nam pri rezi ne smili


Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE