Kloni vinske trte so rezultat klonske selekcije, v kateri se odbirajo trte z želenimi last­nostmi, da bi jih potem razmnožili. Selekcija rastlin je sicer znana že iz davnih časov, saj so trto od nekdaj razmnoževali vegetativno: pred pojavom trtne uši s potaknjenci, od pojava trtne uši naprej pa s cepljenjem. In tudi pri nastajanju klona gre samo za vegetativno razmnoževanje, pojasni Andreja Škvarč, vodja Selekcijsko-trsničarskega središča Vrhpolje, ki deluje v okviru Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica.

Selekcija tako še vedno ostaja ena glavnih poti pri žlahtnjenju vinske trte. »Klonska selekcija je relativno hiter in učinkovit sistem odbire najboljših biotipov (organizmov s popolnoma enako dedno zasnovo) znotraj določene sorte. Ko jih izberemo (strokovno jih imenujemo klonski kandidati), jih razmnožimo, cepimo na podlage in rastline posadimo. V nasadu rastline opazujemo in tiste, ki imajo zanimive in za nas pomembne lastnosti, odberemo. Klonska selekcija se za nas konča z uradno potrditvijo novega klona,« razloži sogovornica.

Klon je torej skupina genetsko uniformnih osebkov (rastlin), ki nastanejo iz enega samega osebka z vegetativnim razmnoževanjem, tj. s potaknjenci, delitvijo, cepljenjem. Tovrstna selekcija vinske trte poteka v vseh treh vinorodnih deželah Slovenije. V ta sklop spadajo tudi preizkušanje uporabne vrednosti (mikrovinifikacije) ter analize in ocena vina, pred tem pa sta zelo pomembna tudi zdravstvena selekcija in preverjanje sortne pristnosti predklonskih kandidatov.

V Sloveniji potrjenih 39 klonov 16 sort vinske trte

Klonska selekcija je skupna strokovna naloga Selekcijsko-trsničarskih središč Vrhpolje in Ivanjkovci, Kmetijskega inštituta Slovenije, Biotehniške fakultete Univerze v Ljub­ljani in Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Doslej so v Sloveniji po sogovorničinih besedah potrdili 39 klonov 16 sort vinske trte. Od tega so na Primorskem, v Selekcijsko-trs­ničarskem središču Vrhpolje, kot perspektivne za pridelavo odbrali deset klonov pri šestih sortah (pri rebuli pet klonov ter po en klon pri sortah malvazija, refošk, zelen, pinela in barbera).

Klonska selekcija traja od 12 do 15 let. V Vrhpolju se intenzivno ukvarjajo s sortami refošk (sedem klonskih kandidatov), malvazija (osem klonskih kandidatov) in zeleni sauvignon (sedem klonskih kandidatov), pri katerih potekajo že mikrovinifikacije in imamo pridelana vina. »Posajenih pa je še več kot 30 klonskih kandidatov sort laški rizling, merlot, rebula, vitovska grganja in cipro.« Da so kloni očitno vinogradniška prihodnost, dokazuje podatek, da v vseh evropskih vinogradniških državah sadijo večinoma klone vinske trte. Škvarčeva meni, da je njihov delež zagotovo najmanj polovičen; tudi za Slovenijo po njenih besedah velja, da se že vrsto let sadijo večinoma kloni vinske trte. Gre seveda le za sorte trte, namenjene pridelavi vina. »Pri namiznih sortah se odbira ni razvila do klonske selekcije. Na tem področju imamo zgolj posamez­ne sort,« pojasnjuje sogovornica.

Zakladnica starih sort trt

Selekcijsko-trsničarsko središče Vrhpolje ima svoje klonske kandidate, klone, sorte v preizkušanju in predvsem tolerantne sorte, zasajene v vinogradu v Ložah. V njem je na ogled kar 130 različnih sort vinske trte, med njimi tudi okrog 70 starih primorskih sort. Med temi je polovica resnično izjemno redkih, saj rastejo samo v njihovi zbirki.

Tolerantne sorte dozorevajo zelo zgodaj

V Selekcijsko-trsničarskem središču v Vrhpolju imajo v preizkušanju tudi tolerant­ne sorte, ki so veliko bolj odporne proti nekaterim boleznim trt, kot sta peronospora in oidij. Načrtno križanje s sortami, za katere se ve, da imajo gene z odpornostjo na ti dve bolezni, poteka tako pri namiznih kot vinskih sortah. »V Sloveniji sicer nimamo programa križanja sort vinske trte, v naših pridelovalnih razmerah pa vseeno preizkušamo tolerantne sorte, ki so jih vzgojili oziroma križali v sosednjih vinogradniških državah. Postopki križanja potekajo klasično: ena sorta je materinska trta in od nje imamo pestič, od druge sorte, očetovske trte, pa prašnike. Po oplodnji pridelamo grozdje, poberemo pečke, jih posejemo in testiramo nove rastline, ali imajo gene za odpornost proti peronospori in oidiju. Potem v populaciji odbranih tolerantnih trt izbiramo take, ki imajo kakovosten in dovolj velik pridelek,« pojasnjuje Andreja Škvarč.

Na vprašanje, katere sorte imajo gen z odpornostjo na bolezni vinske trte, odgovarja, da je poznanih že več takih sort, ki so dejansko križanci ali večkratni križanci in jih uporabljajo za križanja. Med njimi so bianca, kozma 20-3, seyval in druge. Ugotavlja, da je pri pridelovalcih še čutiti zadržke do njih. »Nove generacije teh križancev nimajo več problematičnih okusov in so po kakovosti boljše, toda pridelovalci se sprašujejo, kakšna bo kakovost vin, pridelanih iz njih. Bolje je, da jih ne primerjamo s klasičnimi sortami, saj kakovost vina pri njih še malce zaostaja ali pa je drugačna od vina nam poznanih sort, čeprav je veliko boljša od kakovosti vin starih križancev,« meni strokovnjakinja.

So pa tolerantne sorte zagotovo dobra novica za ekološke pridelovalce grozdja in vse tiste, ki si v vinogradih v bližini hiš in poti ter vrtcev in šol ne želijo prepogostega škropljenja in intenzivne rabe fitofarmacevtskih sredstev. Kljub temu je treba povedati, da je nekaj zanimanja za sajenje tolerantnih sort med vsemi vinogradniki, tako ekološkimi kot konvencionalnimi ali tistimi, ki na trajnosten način pridelujejo grozdje. »Z njimi imamo na Primorskem še malo izkušenj, saj rezultate preizkušanj šele pridobivamo. Tudi vinogradniki bi si želeli dodatnih informacij. Večina tolerantnih sort, ki jih imamo posajenih, zelo zgodaj dozoreva, kar pomeni, da se trgatve začnejo že sredi avgusta. Le nekaj sort je po času trgatve primerljivih z našimi uveljavljenimi sortami. Pomembno je poudariti, da je treba tudi pri teh sortah opraviti dve do tri tretiranja proti peronospori in oidiju ter seveda vsa druga proti drugim boleznim in škod­ljivcem,« še poudari Škvarčeva. Delež teh sort je trenutno v Švici, Avstriji in Nemčiji manjši od pet odstotkov celotne pridelave, na Madžarskem pa znaša nekaj manj kot deset odstotkov.