Vrtna svetovalnica: Gnojenje in zaščita pred monilijo

Kolobar in dobri sosedje

Od starih staršev sem prevzela domači vrt. Zdi se mi, da nista delala po sodobnih smernicah. Poleg solatnic in paradižnika sta namreč gojila bolj malo drugih vrtnin. Kako bi se lotila kolobarja, da bi vrtnine čim bolje rasle?

Anja iz Radencev

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Kolobar mora biti osnova vrtnarjenja. Za domači vrt je najboljše štiriletno kolobarjenje. Pri sestavljanju si lahko pomagamo z brezplačno aplikacijo naredivrt.si, ki svetuje tudi dobre sosede. Za sajenje izberemo čim bolj raznolike vrtnine, saj to pomeni manj škodljivcev, bolezni in bolj zanesljiv pridelek.

Na prvo poljino, to je tisto, ki smo jo s svežimi organskimi gnojili pognojili pred letošnjo sezono, sadimo za hranila najzahtevnejše zelenjadnice: plodovke (paradižnik, paprika, jajčevec, bučke, kumare), kapusnice (belo zelje, glavnati ohrovt) in od gomoljnic zgodnji krompir. Med plodovke sadimo zelišča in dišavnice.

Drugo poljino zasedejo tiste zelenjadnice, ki ne prenesejo dobro neposrednega gnojenja s svežimi organskimi gnojili tik pred začetkom sajenja ali setve. Na njej pridelujemo kapusnice (zelje, cvetačo in brokoli, redkvico, kolerabico, glavnati ohrovt, brstični in kodrolistni ohrovt) in solatnice (glavnato solato in berivko).

Na tretjo poljino, ki smo jo s svežimi organskimi gnojili pognojili pred več kot dvema letoma, sodijo čebulnice, kot so česen, čebula in poletne sorte pora, po njihovem spravilu pa radič solatnik ali pozno poleti motovilec. Med vrste čebule izmenično sejemo korenček. Na tej poljini lahko pridelujemo še peteršilj in od stročnic visoki fižol, ki mu za oporo priskrbimo prekle ali rastline sladke koruze.

Na četrti poljini pridelujemo gomoljnice (rdeča pesa) in stročnice (grah in nizki fižol), česen, poznopoletne posevke črne redkve, repe in rumene kolerabe ter jesenske solatnice (endivija, radič). Te zelenjadnice namreč ne prenesejo gnojenja z organskimi gnojili tik pred setvijo ali sajenjem.

Gnojenje s kompostom

Zelenjavne gredice ponavadi gnojim z domačim vrtnim kompostom, ki ga prej presejem, namesto s hlevskim gnojem pa prvo poljino vsaka tri leta spomladi pognojim s kupljenim kompostom, ki so ga rdeči deževniki predelali iz gnoja poni konjičkov in koz. Ker se trudim na vrtu čim manj prekopavati in uporabljam zastirko, me zanima, kako globoko v tla je treba dodati domači vrtni kompost, pa tudi kompost, ki so ga predelali deževniki. Oba imata fino strukturo.

Leonida iz Ivančne Gorice

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Kompost se dodaja tako, da ga preprosto potresete po površini prekopane, razrahljane in izravnane gredice. To velja za vse vrste komposta. Tako se bodo hranila počasi razgrajevala in se izpirala v območje korenin.

FOTO: Rina Mskaya/Shutterstock Foto:

Kako do močnih sadik?

Zanima me, ali lahko s pripravkom Bio Plantella Vrt škropim tudi sadike zelenjave. V kakšnem razmerju in kako pogosto?

Vesna po elektronski pošti

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Bio Plantella Vrt se uporablja za dognojevanje in krepitev vrtnin. Začnemo takrat, ko sadike posadimo na prosto. Prvič jih zalijemo ob presajanju, da se bodo lažje ukoreninile. Nadaljnje škropljenje in dognojevanje je odvisno od vrste rastline. Plodovke in kapusnice je dobro dognojevati pogosteje, kar pomeni, da v rastni sezoni to gnojilo uporabimo vsakih 14 dni. Solatnice dognojujemo redkeje, čebulnice, stročnice in zelišča pa večinoma sploh ne. Gnojilo uporabljamo v razmerju 100 ml/10 l vode.

Cvetna monilija pri koščičarjih

Zanima me, kako lahko preprečim cvetno monilijo na marelicah in breskvah.

Bojan iz Celja

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

V boju proti cvetni moniliji je potrebnih več ukrepov. Prvi je pravilna in redna sezonska rez. Drugi, verjetno še pomembnejši, je izrezovanje okuženih poganjkov. Okužene poganjke izrežemo 20 cm pod mejo med okuženim in zdravim delom. Odrezane poganjke je najbolje čim prej zažgati.

Da pa bi monilijo preprečili, je pomembno tudi predspomladansko škropljenje ob brstenju dreves. Drevesa takrat poškropimo z bakrenim škropivom. Zelo pomembno je tudi škropljenje v cvet s fungicidom. Opravimo ga dvakrat: prvič škropimo, ko je odprtih približno 10 do 20 odstotkov cvetov, drugič, ko začnejo venčni listi odpadati ali ob napovedi dežja.

Zastavite nam vprašanje
Tudi letos bomo s pomočjo Plantellinih agronomov odgovarjali na vaša vprašanja s področja okrasnega, zelen­javnega in sadnega vrta. Sprejemamo jih do konca avgusta na naslov deloindom@delo.si ali Deloindom, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, obakrat s pripisom Vrtna svetovalnica.