Vrtna svetovalnica: Jesen v sadovnjaku

Založno gnojenje

Okoli hiše sem zasadil več različnih sadnih dreves. Letos so mi zelo dobro obrodila. Ali jih je treba gnojiti zdaj, jeseni, ali je dovolj spomladi?

Marko z Vrhnike

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Jesen je čas za založno gnojenje sadnega drevja. Gnojimo, ko drevesa odvržejo listje. Hranila dodajamo zemlji za prihodnjo oziroma prihodnje sezone. Pri sadnem drevju namreč gledamo leta vnaprej. Zato je pomembno, da v jesenskem času dodamo glavni hranili, fosfor in kalij, in mikrohranila, kot je bor. Lahko uporabimo mineralno ali ekološko, organsko gnojilo.

Pri mineralnih gnojilih na embalaži poiščemo kratico NPK (kar pomeni dušik, fosfor, kalij), ki ji sledijo tri številke. Prva, ki velja za dušik, naj bo čim nižja, drugi dve pa visoki. Dobro mineralno sadjarsko gnojilo vsebuje še kakšno mikrohranilo, bor ali magnezij. Izbira ekološkega organskega gnojila namesto mineralnega je po drugi strani boljša, ker poleg hranil vnesemo v tla še organsko snov. S tem ugodno vplivamo na humus in rodovitnost tal.

Fosfor (F) in kalij (K) sta počasi topni hranili, ki v globino tal prodirata le nekaj centimetrov na leto. Zato jeseni vidimo sadjarje, ki z železno palico delajo luknje pod krošnjami dreves in vanje nasujejo gnojilo. Tudi sami lahko uporabimo železno palico, še preprosteje je, če z lopato privzdignemo rušo in vržemo v jamico pest gnojila. Gnojimo v cikcak obliki po obodu kolobarja pod krošnjo, ker so tam koreničice, ki črpajo hranila. Luknjanje s palico bi sam uporabil le na težkih, glinenih tleh, da bi segel čim globlje. Najbolje je gnojiti glede na analizo tal. Ta pokaže založenost s hranili, v skladu s priporočenim gnojilnim načrtom potem poskrbimo za prehrano dreves. Na domačem vrtu, kjer večina ljudi ne opravi analize tal, pa gnojimo zmerno in opazujemo obnašanje sadnega drevja. Najprej gnojimo spomladi z ekološkim organskim gnojilom, in če jeseni drevo dobro obrodi, to pomeni, da je porabilo veliko hranil. Dodamo jih še jeseni. Raje gnojimo večkrat in zmerno.

FOTO: Oleksandr Berezko/Shutterstock Foto:

Pokanje debla

V zadnjih letih smo spomladi vedno priča zmrzali. Pri nas letos pozeba ni bila najhujša in nam je ostalo nekaj sadja. Vseeno pa je popokalo lubje na deblu dreves, predvsem pri mladi jablani. Je to mogoče preprečiti?

Milan iz Ormoža

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Največje težave povzroči spomladanska zmrzal, ko so brsti že dobro oblikovani, pri zgodnejših sadnih vrstah pa že odprti. Takrat temperature pod ničlo, če vztrajajo več dni zapored, uničijo cvetove in s tem pridelek. Blaga spomladanska zmrzal pa lahko tudi samo zredči brste. Pred hujšo pozebo lahko spomladi drevesa obvarujemo z grelniki ali parafinskimi svečami, jeseni pa se pripravimo na zimo in prve nizke temperature tako, da prebelimo deblo in prve debele veje z beležem, ki prepreči pokanje lubja.

Lubje poka, ker se pozimi ob sončnih dneh drevo močno segreje, zaradi česar se les napne. Že zgodaj popoldne pa se znoči in temperatura hitro pade. Hitre spremembe povzročijo pokanje lubja, zaradi katerega lahko nastanejo velike rane. Belež pa odbija sončne žarke, tako da se drevo ne segreva.

Deblo prebelimo, takoj ko odpade listje. Beljenje po potrebi ponovimo, če se zaradi dežja in snega spere. Pred tem z grobo krtačo z lubja postrgamo vse lišaje in mah. Premaz naj bo na drevesu vse do pomladi. Ker so zadnja leta pozne zmrzali pogoste, je belež odličen tudi zaradi tega, ker drevo poz­neje odžene. Velika napaka je, da ljudje nanesejo belež na drevesa šele marca ali celo aprila, pogosto takrat, ko bi se že moralo začeti odganjanje.

Pri mladih drevesih in sadikah samo belež ne zadostuje. Pomembno je zavarovati tako šibak koreninski sistem kot čim več nadzemnih delov. Tako lahko okoli debla postavimo žičnato mrežo, v katero nasujemo neokuženo, zdravo listje ali smrekove veje. Če nam res zmanjka časa, potem vsaj okoli cepljenega mesta in nad delom korenin namečemo ob deblo smrekove veje. Včasih vrtičkarji rastline zaščitijo s PVC-folijo. To ni najboljša rešitev, ker se pod folijo nabira vlaga, ki lahko ob zmrzali povzroči hude poškodbe. Potrebno je redno zračenje in osuševanje rastlin, še raje pa uporabimo zimsko kopreno ali juto.