Vrtna svetovalnica: Težave v sadnem vrtu

Drevo, polno navpičnic      

Pred šestimi, sedmimi leti sem na vrt posadil pet jablan in tri hruške. Problem je v tem, da so polne navpičnic, vej, ki rastejo navzgor. Vsako leto jih porežem, ampak spet zrastejo. Kako se jih rešiti?       

Peter iz Celja      

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Navpičnim vejam pravimo bohotivke oziroma vodeni poganjki. Gre za mlad les, za enoletne poganjke. Te odženejo vsa zdrava in močna drevesa. Ko jih gledamo na drevesu, je seveda naša prva ideja vse porezati. Če to storimo, preprosto poženejo nove. Težava postane še toliko bolj izrazita, če odrežemo vrh. Drevo mora imeti vrh.       

Če v vrhu zraste veliko navpičnih poganjkov, daljših od metra, bomo rešili problem, če vrh dvignemo. To naredimo tako, da najbolj navpično izmed vseh šib pustimo, vse druge pa v celoti odstranimo. Pazimo, da ne režemo na čep (ne puščamo štrcljev), temveč odvečni poganjek odrežemo tik ob glavni veji. Šiba za vrh, ki je ostala, se bo med letom obrasla z vodoravnimi stranskimi poganjki. Naslednje leto to šibo skrajšamo na višino okoli 80 cm. Odrežemo tako, da je poganjek položen. Če ukrepamo tako, bo v naslednji sezoni rast poganjkov bolj umirjena in ne bo več veliko navpičnic. Ni nujno, da prav vse navpične poganjke odrežemo. Če je mogoče, jih upognemo. Tako bomo dobili nov rodni les, ki ne bo konkuriral novemu vrhu.       

Ob hiši imam posajenih celo vrsto črnih ribezov. Stari so že okoli 15 let in zadnja leta so se začeli sušiti. Listi in kar cela debla se posušijo oziroma slabo odganjajo. Kako pogosto jih je treba gnojiti?       

Jani iz Mokronoga      

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Pri vseh sadnih rastlinah je zimska rez izjemno pomembna. Z njo uravnotežimo bujnost in rodnost rastlin. Pri starih grmih je nujna pomladitev. Z izrezovanjem najstarejših delov rastline – starih poganjkov – bo več hranil ostalo za mlade, hkrati pa bomo spodbudili rast novih.       

Zelo pomembno si je zapomniti, da obstaja pri črnem ribezu samo ena oblika rezi. Stebla vedno izrezujemo tako, da škarje vstavimo v zemljo in izrežemo celoten poganjek. Stebel nikoli ne krajšamo, saj s takšnimi ranami izpostavimo rastlino škodljivcu, ki se imenuje steklokrilka. To je verjetno težava, ki pesti vaše ribeze. Ličinka steklokrilk se hrani znotraj ribeza, potuje po njegovem strženu in lahko v nekaj letih uniči grm. Poganjke, ki se sušijo in so videti slabotni, je pomembno izrezati. Če je res treba narediti rez više na rastlini, rano dobro zamažemo s kakovostno cepilno smolo. S tem preprečimo vdor škodljivca. Če pri izrezovanju poganjkov iz zemlje štrlijo kratki čepi, čeznje preprosto nasujemo zemljo. Okrog vašega ribeza se je zemlja v 15 letih gotovo posedla, kar utegne povzročiti težavo z razkritjem koreninskega vratu grma. Ta mora biti nam­reč povsem pod zemljo, na kar pazimo tudi pri sajenju kupljene rastline. V tem primeru vsi poganjki izraščajo iz zemlje. V nadaljnjih sezonah oblikujemo grm tako, da imamo od 12 do 15 stebel, med katerimi kolobarimo. To pomeni, da je nekaj štiriletnih, del triletnih, dvoletnih in nekaj enoletnih poganjkov. Vsako leto izrežemo najstarejše. Tako bo rastlina redno pomlajena in bo rodila še vrsto let.       

Ob hiši imamo veliko pergolo za kivi. Ker rastline slabo rodijo, predvidevam, da jih napačno obrezujemo.       

Andreja iz Logatca     

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Zavedati se moramo, da rastlina kivija prva tri leta dela koreninski sistem, ki bo črpal vodo in hranila za rastlino. Povsem normalno je, da pride v rodnost po sedmih letih. V celinski Sloveniji kivi podobno kot trto obrezujemo februarja. Če ga porežemo dovolj zgodaj, bo šok, ki ga povzroči solzenje, manjši.       

Kivi rodi na enoletnem lesu, ki izrašča iz dvoletnega lesa. Pri rezi les, ki je rodil, zamenjamo z močnimi in vitalnimi enoletnimi olesenelimi mladikami. Če izraščajo iz dvoletnega lesa, se bodo iz njih razvile rod­ne mladike; če pa neposredno iz debla ali kordona, bodo osnova za nov rodni les. Raje pustimo nekoliko več lesa kot pa manj, saj kivi potrebuje določeno mero listne mase za rast in črpanje hranil. Pri zimski rezi odstranjujemo izrojene rozge in puščamo mlade poganjke iz dvoletnega lesa.       

Pri pergoli je pomembno, da je kordon (glavna veja iz debla) na najvišji točki in se šparoni upognejo rahlo navzdol. Šparone moramo pri obrezovanju privezati navzdol ali vsaj vodoravno, drugače bodo odganjali le navpične poganjke in se bodo kordoni sčasoma spodaj ogolili. Posamezen šparon naj ima 10 do 15 očes, ne več.       

Zastavite vprašanje vrtnarskemu svetovalcu
Vprašanja, povezana z vrtnimi težavami, sprejemamo po elektronski pošti na naslov deloindom@delo.si, po klasični pošti pa na Deloindom, Dunajska 5, 1509, Ljubljana. Odgovore bomo razporedili glede na sezonsko aktualnost.