Vrtna svetovalnica: Visoka greda, težave z glivičnimi boleznimi

Okužen žajbelj

Na žajbljevih listih so se pojavile bele lise oziroma pike. Kaj naj naredim, da pa bo žajbelj še vedno užiten?

Marija po elektronski pošti

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Težave z glivičnimi okužbami, ki se v vlaž­nem vremenu z rednimi in obilnimi padavinami pojavljajo na številnih rastlinah, ne presenečajo. Razmere so idealne ne le za okužbo, temveč tudi širjenje bolezni po vsem vrtu. Med najbolj pogostimi sta bela in siva plesen, ki ne izbirata kaj dosti med gostiteljskimi rastlinami. Ko se bolezen pojavi, ukrepamo tako, da okužene dele rastline, ki jih je na začetku malo, odstranimo. Če želimo obdržati žajbelj in vse druge vrtnine ekološke, je potrebno redno škropljenje z naravnimi sredstvi. Uporabimo takšno, ki vsebuje njivsko preslico ali sojin lecitin. Ta naravna sredstva delujejo z več mehanizmi proti okužbi z boleznijo. Najprej tako, da okrepijo in odebelijo celično steno, kar pomeni mehansko prepreko za bolezni. Bolezni težje ali sploh ne pridejo v rastlino, če je celična stena debela. Drug učinek naravnih sredstev je okrepljen imunski sistem s hitrejšim odzivnim časom. To pomeni, da je reakcija na napad bolezni takojšnja in lahko upočasni ali ustavi širjenje. Nekatera sredstva, kot je njivska preslica, vsebujejo žveplene spojine, ki lahko uničijo bolezen že na površju rastline. Da pa bi bila naravna sredstva učinkovita, je potrebno tedensko škropljenje in obvezno takoj po vsakem močnejšem in dolgotrajnejšem dežju. Še večji učinek dosežemo, če enkrat uporabimo eno sredstvo in drugič drugo.

Visoka greda

Čez deset dni dobim leseno visoko gredo za na balkon, ki bo široka 60, visoka 50 in dolga 120 cm, in me zanima, kaj bi lahko poleg zelišč v tem času sadil. Sem upokojenec in veliko kuham. Potreboval bi tudi nasvet, s čim napolniti gredo.

Jure po elektronski pošti

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Visoke grede so zelo preproste za uporabo, predvsem za hrbet vrtnarja. Če si jo urejamo na vrtu in ne na balkonu, kot bralec Jure, je priporočljivo, preden jo napolnimo, na dno namestiti mrežo proti voluharju, saj ne želimo gnezda škodljivcev na toplem mestu z obilico hrane. Spodnji del do polovice višine napolnimo z vejami. Sledi jim plast kartona ali slame, nato plast komposta in še zemlja. Zemlje naj bo vsaj 30 cm, saj je tako globok koreninski sistem največjih rastlin – paradižnikov. Uporabimo kakovostno zemljo, če je mogoče, jo kupimo, saj lahko zemlja z vrta vsebuje bolezni in škodljivce, ki prebivajo v njej. Trajna zelišča, kot so žajbelj, meta in rož­marin, posadimo v kote, da ne zavzamejo preveč prostora. Zasaditev je seveda odvisna od okusa posameznika. Držimo pa se načela mešanih posevkov in poskušamo ujeti dobre sosedske odnose med rastlinami. Ker se nam poletje sicer zelo počasi približuje, zasaditev prilagodimo temu letnemu času. Glede na velikost grede bosta npr. dve sadiki paradižnika dovolj. Paradižniku med rastjo odstranjujemo liste do prvih cvetnih nastavkov. Tako imamo pod njim prostor za druge rastline. Posejemo solatnice, na primer tržaški solatnik, rukolo in endivijo. Ob njih potaknemo čebulček za mlado čebulo. Bazilika ne izboljša okusa paradižnika le na krožniku, temveč tudi na vrtu. Posejemo redkvico, ker zelo hitro obrodi. Špinača in blitva dasta veliko pridelka glede na velikost rastline. Morda še kakšna sadika jajčevca ali paprike in greda bo kar polna. Polna zasaditev pomeni dobro zastrtost površine zemlje in s tem manjše izhlapevanje vode. Potrebe po zastirki, s katero bi prekrili tla, tako ni. Ne pozabimo še na stranice visoke grede, ki so prepogosto prazne. Nanje lahko obesimo lonce, v katere posadimo na primer jagode. Mešana zasaditev pomeni manjšo možnost napada bolezni ali škodljivca. Kljub temu je priporočena krepitev rastlin z naravnimi sredstvi, s poudarkom na paradižniku. V rednih presledkih je nujno dognojevanje s tekočim organskim gnojilom, saj gosto zasajene rastline črpajo iz tal veliko hranil. Uporabimo lahko morske alge, ki vsebujejo veliko naravnega kalija.

Pepelasta plesen Foto:

Imam več dreves okoli hiše in na nekaterih se pojavlja bolezen, ki je kot siva plesen, ampak samo na konicah vej. Na drugih drevesih pa je škrlup. A se to lahko reši na naravni način?

Jože iz Medvod

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Prva bolezen, ki jo opisujete, je jablanova pepelovka. Razvija se na zelenih listih in plodovih vso rastno dobo, ko je dovolj toplo. Občutno vpliva na kakovost plodov, posebno pri občutljivih sortah, kot sta jonatan in idared. Glavni problem so okuženi poganjki in nastavki plodov tri tedne pred cvetenjem in prav toliko po njem. Pomembno je, da okužene poganjke izrežemo, saj s tem upočasnimo napredek bolezni. Če bolezen napreduje, uniči poganjke tako, da naslednje leto ne bo plodov. Druga bolezen, škrlup, pa velja za najbolj nevarno bolezen jablan in hrušk, saj lahko ostanemo popolnoma brez pridelka in še bolezen se lahko prenese v skladišče. Gliva prezimi v okuženem listju, zato je pomembno, da jeseni odstranimo vse odpadlo listje. Če želimo imeti naraven in ekološki sadovnjak, je higiena izjemnega pomena. Bolezen omejujemo s preventivnim škropljenjem z bakrovim sredstvom jeseni in spomladi, med rastno sezono pa lahko škropimo z naravnimi sredstvi, ki vsebujejo hitin, njivsko preslico in sojin lecitin. Škropimo pred padavinami ali takoj po njih. Rastline morajo biti suhe, da se sredstvo vpije.

Nadležna hrušica

Na gredico s cvetjem sem pred leti posadila modro hrušico, ki zacveti zgodaj spomladi. V zemlji ima čebulico, tudi sestavljeno iz množice drobnih čebulic. Žal pa je postala lepa cvetka zelo nadležen plevel, ki se je razširil po travi in zelenjavnem vrtu in ga nikakor ne morem uničiti. Brala sem celo, da je strupena, in se bojim, da bi jo porezala s solato ali drobnjakom. Mi lahko svetujete, kako naj se je znebim, saj pletje ne pomaga, ker v zemlji vedno ostane kak delček čebulice, zelenjavi pa se res ne morem odpovedati.

Marjeta iz Ljubljane

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Načini za odstranitev čebulic grozdnate hrušice so enaki kot za odstranjevanje vseh drugih plevelov ali neželenih rastlin: mehanično z izkopavanjem; z uporabo herbicida, česar pa ne priporočam, če sta zraven zelenjava in sadje, poleg tega se je treba dobro zaščititi; z zažiganjem sredice rastline s plinskim gorilnikom, kar je do narave bolj prijazno, do rastlin pa ne.