Za dolgo sezono obiranja jagod

Kako dolgo bomo obirali jagode z domačega vrta, je odvisno od izbranih sort. Če kombiniramo zgodnje in pozne sorte enkrat rodnih jagod in nasad dopolnimo še z večkrat rodnimi, jih bomo obirali od konca maja do prvih jesenskih pozeb.

Če sadimo spomladi 

Če bomo jagode šele posadili, na vrt ali v lonce, moramo ob sajenju morebitne cvetove potrgati, da bodo energijo porabile za ukoreninjenje. Kmalu bodo ponovno zacvetele. Če pričakujemo pridelek še letos, se odločimo za pozne enkrat rodne sorte elsanta, onda, record, symphony, asia ali večkrat rodne sorte mara des bois, diamante, irma, albion, capri in druge.

Če bomo jagodam med cvetenjem in zorenjem sproti odstranjevali živice ali pritlike, ki težijo k ukoreninjenju in se začnejo pojavljati v času dolgih dni, bo pridelek lepši in večji, saj bo za plodove ostalo več rastlinskih hranil.

Večkrat rodne jagode

Večkrat rodne jagode na prostem cvetijo in zorijo do pozne jeseni. Tudi sadike, ki se prodajajo za gojenje v loncih v povešavi ali »plezajoči« obliki, so večkrat rodne. Po besedah dr. Darinke Koron, specialistke za jagodičje na Kmetijskem inštitutu Slovenije, dosežemo povešavo rast ali vzpenjanje z vzgojo v visečih posodah ali s privezovanjem ob oporo.

Za pobešanke so primerne večkrat rodne sorte jagod. Foto: Darinka Koron Foto:

Ponudniki jagod za tak način gojenja izberejo sorte večkrat rodnih jagod, pri katerih izrašča zelo veliko živic, kar običajno ni značilnost večkrat rodnih sort. Pri izbranih sortah se na koncu živic zelo hitro razvijejo mlade rastlinice, ki v kratkem času zacvetijo in rodijo. Če želimo vzpenjajočo se rast, bomo morali te neukoreninjene živice pridno usmerjati navzgor in privezovati ob oporo, saj jagode nimajo vitic, s katerimi bi se je oprijele. Preprostejša je vzgoja pobešank. Običajno v eno posodo posadimo dve ali tri sadike, da je pridelek večji.

Zanimivost: Angleški izraz za jagode je strawberry (slamnata jagoda), ker so na Otoku že v zelo zgodnjih obdobjih pridelave pod grmičke pred obiranjem polagali slamnato zastirko, da se plodovi ne bi umazali in dotikali vlažnih tal, zaradi česar bi hitreje gnili.