Na pogovor o prednostih jesenskega sajenja in v Sloveniji pridelanih sadik smo se odpravili v Sadno drevesnico Studenec v Polju v Ljubljani, kjer nam je Osman Agičić, ki jo vodi od leta 2020, pojasnil, o čem moramo razmisliti pred nakupom in sajenjem, na kaj moramo biti pozorni pred izbiro in po kakšnih informacijah naj povprašamo drevesničarja, da pozneje ne bomo v dvomih. Pokazal nam je tudi postopek pravilnega sajenja po korakih.

Za priporočilo, da sadike sadnega drevja in jagodičevja kupujemo v specializiranih sadnih drevesnicah v Sloveniji je več razlogov: večina sadik je tam vzgojenih od cepljenja na podlago ali od razmnoževanja, zato so prilagojene našim rastnim razmeram, temu je prilagojen tudi nabor sort, ker drevesničarji spremljajo njihovo rast do prodaje, pa nam laže svetujejo o njihovih značilnostih kot v vrtnih centrih. V drevesnici Studenec tako vsako leto vzgojijo kar 13.000 sadik sadnega drevja, lupinarjev in jagodičevja, le nekaj posebnosti pripeljejo od drugod. Cepiči sadnih rastlin so iz matičnega nasada sadnih vrst v njihovi drevesnici, za katerega izpolnjujejo stroge predpise o zdravju rastlin.

Kdaj sadimo sadno drevje in jagodičevje

Delovni ritem v drevesnici je zelo prilagojen letnemu času, zato odpre vrata za prodajo dreves na golih koreninah (izkopljejo jih s polja) šele konec oktobra, sadike v loncih pa so naprodaj tudi v drugem času. Zakaj takrat? »Takrat začne z drevja odpadati listje, kar pomeni, da so rastline zaključile sezonski razvoj, presaditev zanje ne pomeni šoka. Primeren čas je, dokler tla ne začnejo zmrzovati, zgodaj spomladi pa spet takoj, ko zemlja odmrzne,« pravi sogovornik. Godne izkopane sadike z golim koreninskim spletom po jesenskem izkopu postavijo v zasip, jarek, kjer so obilno zasute z rahlo prstjo in lahko zdržijo do pomladi.

Ob jesenskem sajenju, pri katerem so razmere navadno ugodne (vlaga v tleh in temperatura) pridobimo pri razvoju rastline vsaj pol leta, sadike začnejo takoj razvijati drobne lasaste koreninice in se tako začnejo vraščati, prst pa se ravno prav oprime koreninskega spleta. Če bi namreč sadiko po Agičićevih besedah posadili pozno spomladi (maja, junija), po brstenju in olistanju, bi doživela šok, ki ga še povečajo visoke temperature in suša, rast pa bi zastala. Če že moramo saditi v tem času, nujno izberemo sadiko v loncu. Te so vedno dražje, doda sogovornik.

Da trditev o razvoju korenin že jeseni drži, se prepričamo na lastne oči, ko gostitelj iz rahle prsti v zasipu potegne dveletno sadiko rdečega ribeza, fotograf pa v sončni svetlobi v objektiv ujame žarkaste bele koreninice na konceh debelejših korenin.  

Če se od ribeza vrnemo k sadnemu drevju, lahko v drevesnici kupimo obraščene sadike (ki imajo že stanske poganjke ali vejice) ali v obliki šibe (neobraščene). Ene in druge zrastejo v enem letu od cepljenja na podlago, razrast pa je odvisna od značilnosti sorte. Za nadaljnjo obliko drevesa je vseeno, kakšno izberemo, le način vzgojne rezi spomladi po sajenju se malce razlikuje. O tem pišemo v članku o postopku sajenja sadnega drevesa.

Odločitve pred izbiro sadike

In o čem se velja odločiti pred prihodom v drevesnico? »Ključno je, da vemo, kakšno končno velikost naj bi imelo drevo oz. koliko prostora zanj imamo, potem ko izberemo sadno vrsto (češnjo, jablano, kaki itd.), pa tudi, kakšen okus in kakovost sta nam ljubša (npr. sladko ali kiselkasto jabolko, zgodnje za hitro porabo ali pozno, ki se dobro skladišči). Predvsem za ljubiteljske sadjarje, ki bi drevesa radi čim manj škropili, je zelo pomembna tudi odpornost. 

Medtem ko je velikost drevesa odvisna od podlage, na katero je cepljeno, so okus, čas zorenja in odpornost odvisni od izbrane sorte, razloži drevesničar. Posebej omeni tudi stebričasto sadno drevje ali balerinke, ki zaradi izredno kratkih vejic rodijo tik ob deblu in so primerne za majhne vrtove.

Podlage sadnega drevja

Vsa sadna drevesa in tudi večina jagodičevja so cepljena na podlago, to je spodnji del rastline, ki določa bujnost korenin in velikost nadaljnje rasti. Na ta del se cepijo cepiči različnih sort določene sadne vrste. Cepljeno mesto (manjša odebelitev) je najmanj 10 cm nad tlemi in tako visoko mora ostati tudi po sajenju!

Glede na velikost odraslega drevesa je največji nabor podlag pri jablanah, izbiramo jih lahko tudi pri češnjah in slivah, manj je raznolikosti pri drugih sadnih vrstah. Drevo na podlagi, ki ji pravimo sejanec in je vzklila iz pečke ali koščice, vedno zraste najvišje in začne roditi šele po pribl. petih letih. Njegove korenine se močno razraščajo tudi v globino. Manj bujne so vegetativne podlage, ki so razmnožene iz dela tkiva ustrezne sorte rastline (primerjamo jih lahko s potaknjenci). Na vegetativnih podlagah praviloma zrastejo manjša drevesa, ki imajo manj globoke korenine. Začno pa roditi že po 2 do 3 letih. Bujnost rasti je delno odvisna  tudi od tal.

Najpogostejše podlage pri jablanah: sejanec - največje drevo, višje od 5 m; srednje bujna podlaga M7 (4 - 5 m višine), srednje bujna podlaga MM 106 (4  - 5m) se opušča; šibko rastoča podlaga M9 (2 - 3m).

Najpogostejše podlage pri češnjah: bujni podlagi sta sejanec (višina 5 m in več) in colt (do 5 m); šibki podlagi pa gisela 5 in gisela 6 (3 m).

!!galerija!!

Sorte jablan in odpornost

Ker so jablane pri nas najpogosteje sajena sadna drevesa in ker je pri njih nabor sort skoraj neprešteven, nas je zanimalo tudi, katere so najbolj odporne in jih laže obvladujemo z manj škropljenja. Osman Agičić priporoča za vrtove katero od starih domačih sort, ker so se obdržale in so priljubljene prav zaradi odpornosti. Druga možnost so odporne novejše sorte, ki imajo pred starimi to prednost, da dobro obrodijo vsako leto, medtem ko je za tradicionalne značilna izmenična rodnost. Oboje navajamo v nadaljevanju, dodajamo pa tudi na glivične bolezni posebej občutljive sorte, ki jih za ljubiteljsko gojenje odsvetuje.

Stare odporne sorte jablan: carjevič, krivopecelj, bobovec, kosmač, mošancelj, gorenjska voščenka, dolenjska voščenka, zlata parmena, goriška sevka, ontario, kanadka ...

Novejše odporne sorte jablan: topaz, sirius, merkur, opal, florina, delorina, sansa, relinda, liberty ...

Na bolezni občutljive  sorte jablan: idared, jonagold, jonatan, delišes …

Petem ko se oborožimo z vsemi pomembnimi informacijami o lastnosti drevesa, nam preostane le še, da mu damo dobro popotnico s pravilnim sajenjem in vzgojno rezjo sadike (šele marca), pravi Osman Agičić. Pomembno je, da so korenine do sajenja zaščitene s folijo, da se ne izsušijo. Sajenje sadnih dreves po korakih si lahko ogledate tukaj.