Zaščita rastlin pred pozebo, snegolomom in divjadjo

Pozeba

Pred mrazom varujemo predvsem okrasne in sadne rastline, ki izvirajo iz toplejših krajev, ter vrtnice. Od sadnih dreves potrebujejo takšno zaščito v prvih letih po sajenju fige, kakiji in aktinidije. Pri njih kolobar okoli debla prekrijemo z zastirko, spodnji del rastline ovijemo z zračno zaščito.

Med okrasnimi drevesi so najbolj občutljivi primerki, ki niso bili vzgojeni v domačih drevesnicah, temveč na Nizozemskem ali drugje v zahodni Evropi, kjer so zime veliko bolj mile kot pri nas. Če tega še nismo storili, prestavimo velike posodovke (oleandre, citruse in druge) v zaščiten prostor. Če jih pustimo na prostem, moramo lonce na debelo oviti v plast kokosove ali volnene izolacije, z zračnim materialom pa obdati tudi nadzemni del.

Manjše posodovke na vrtu lahko zaščitimo s slamnatim stožcem. Foto: shufilm/Shutterstock Foto:

Pri vrtnicah, ki jih v osrednji Sloveniji pred zimo pognojimo z dobro odležanim hlevskim gnojem, stožčasto razporejenim okrog spodnjega dela rastlin, moramo biti posebej pozorni na zaščito sredozemskih sort, ki izvirajo iz Francije in Italije. Tovrstne grmičaste sorte obsujemo z zemljo, čez rastlino pa v stožec razporedimo kopreno, slamo smrečje  ali spodnji del ogrnemo s šoto. Pri vzpenjavkah dobro zaščitimo podnožje rastline, zgornje dele pa poizkusimo nekako združiti in oviti v kopreno ali vrečevino. Stebelne vrtnice ovijemo s slamo ali koruznico.

Tudi pri okrasnih trajnicah pozorno ščitimo toploljubne trave (npr. perjanke, pampaške trave) in pololesenele trajnice (sivko, žajbelj), pa tudi rožmarinov grm. Ob nakupu teh rastlin se vedno pozanimajmo, katere so prezimno trdnejše sorte.

Nižje grmičaste vrtnice orgnemo z zemljo, če jih še pognojimo, se jih gnoj ne sme dotikati, in jih prekrijemo s kopreno. Foto: Tasha-photo/Shutterstock Foto:

Material naj bo zračen

Zaščito pred mrazom lahko predstavlja več materialov, od rastlinskega izvora do tkanin, ključno pa je, da so zračni, da rastlina lahko diha in da se v sončnih dneh ne pregreva. Za osipanje lahko uporabimo: kompost ali kompostiran hlevski gnoj, celo ali zdrobljeno suho listje, žagovino, zdrobljene vejice, slamo, za povezovanje pa več plasti vrtne koprene (zračne), vrečevino, rafijo, koruznico, trstičje ali veje iglavcev.

Sneg

Pri neolistanih drevesih in grmih je nevarnost, da se bodo veje zlomile pod težo snega, manjša kot pri zimzelenih (npr. lovorikovci, zimzelene žive meje, žive meje iz iglavcev), zato z njih sneg  redno otresamo. Bujne trave, kot sta miskant in pampaška trava, ki so lepe tudi pozimi, povežemo skupaj. Če je napovedano res hudo sneženje, vejam napravimo podporo iz močnih kolov. Sadno drevo, ki je izrazito občutljivo na lomljenje krošnje zaradi snežne obtežitve, je oreh, zato že pri vzgojni rezi raje oblikujmo takšno krošnjo, ki ne bo imela dvojnega vrha, saj se v razkoraku rada začesne. Pred sneženjem povezujemo, podpiramo in otresamo tudi žive meje, saj jih lahko sneg v kombinaciji z vetrom neenakomerno obteži, da se povesijo in polomijo. Pred težo snega lahko manjše grme in iglavce zaščitimo s pokrivali iz naravnega materiala (npr. rafije) v obliki stožca, s katerih bo sneg hitro zdrsel.

Listna zastirka okrog mladega rododendrona. Foto: photowind/Shutterstock Foto:

Divjad

Po sajenju okrasnih in sadnih dreves je povsod na samem priporočljivo debelca zavarovati pred divjadjo z mrežo, saj je njihovo lubje v prvih letih slasten priboljšek za zajce in srne. Zadostuje okrog 30 cm do meter visoke goste kovinske mreže, ki jo v krogu postavimo okoli debla (pritrdimo jo na oporni količek). Ponekod debla kot s povojem ovijajo z debelejšo kopreno ali vrečevino, seveda pa pomagajo tudi dobro oviti rastlinski materiali (koruznica …)