Setveni koledar – december 2024

December se zdi pravšnji čas, da naredimo nekaj osnovnih vrtnih načrtov. Pri tem nimamo v mislih razporeditve vrtnin po gredicah ali kolobarja, temveč to, da premislimo, ali si mora na katerem delu vrta zemlja odpočiti in morda tja zasejemo deteljo, se odločimo o kakšni novosti, kot je visoka greda, in si zanjo pravočasno priskrbimo material. Ker se nam nikamor ne mudi, lahko odvzamemo vzorec vrtnih tal za analizo, ko je dovolj toplo, da zemlja ni zamrznjena, in na podlagi rezultatov naredimo večletni načrt, kako bomo obogatili tla na posameznih gredicah.

Zelenjavni vrt

Navajeni smo, da nam vrtna opravila dirigira vreme, in čeprav to še posebej velja za začetek zime. Marsikdo je pred novembrskim snegom in ohladitvijo endivijo in radič pokril s kopreno in spoznal, katere vrste in sorte solatnic kljubujejo mrazu. Če bi radi pobiranje jesenskih sort radiča nekoliko podaljšali, jih prekrijmo s PVC-tuneli ali debelejšo kopreno. Zimskih sort, kot so tržaški solatnik, verona, treviški, solkanski, monivip, anivip, nam za to, da bi prezimile, ni treba prekrivati.

Brez prekrivanja prezimijo tudi motovilec, zimske sorte solate in blitva, pred mrazom jih zaščitimo le, če jih želimo kmalu pobrati.

Pomrznjen ohrovt ima zelo dober, slajši okus. FOTO: JurateBuiviene/Shutterstock

Če imamo na vrtu še kaj korenovk, jih lahko, dokler je zemlja kopna ali ne razmočena, pobiramo sproti, še bolje jih je izkopati in shraniti v zasipnici z vlažno mivko. To velja tudi za črno redkev. Na mraz resda ni občutljiva, vendar jo je bolje pobrati pred zimo, da zaradi starosti ne postane olesenela. Nekaj močnih korenov peteršilja pa lahko presadimo v koritca in jih prestavimo v zaščiten prostor, da bomo imeli zelene vejice za sprotno porabo.

Sicer pa je december idealen čas za povzetek letošnjih vrtnih izkušenj. Če risbe kolobarja oz. razporeditve vrtnin na gredicah v sezoni, ki je za nami, niste naredili spomladi, lahko to naredite zdaj, dokler jo imate še v spominu. Skica vam bo v veliko pomoč že spomladi, saj je pravilno kolobarjenje na vrtu ključno za zdrave vrtnine.

Okrasni vrt

S trato v decembru nimamo nobenega dela več. Le toliko je treba paziti, da ne hodimo po njej v slani, da je ne poškodujemo.

Vrtnice, ki smo jih pravkar posadili, osujemo s prstjo, starejše pa zaščitimo z odpadlim listjem. Enako velja za občutljive trajnice, pazljivi pa moramo biti pri okrasnih travah, ki ne marajo zimske mokrote. Trstikovcev in drugih velikih trav zdaj ne režemo, ampak jih le povežemo skupaj. Tako bo srčika rastline varna pred mrazom, suho rast pa bomo odstranili proti koncu zime pred pojavom novega zelenja.

Vednozelene rastline v nasprotju z listopadnimi potrebujejo tudi kakšno zalivanje, če dalj časa ni dežja. Postavimo pa jim lahko tudi zaščitno oporo, ki jih bo varovala pred lomom zaradi snega. Večina trajnic v decembru miruje in mnogih sploh ni videti, nekatere pa so olistane tudi v tem času; teloh, ognjeni dež, bergenija, mlečki.

Če prej nismo utegnili, lahko zdaj ba novo rastno dobo pripravimo pelargonije, ki smo jih pred mrazom na hitro pospravili v garažo. Posamezne rastline dvignemo iz korita, očistimo zemljo s korenin, te nekoliko skrajšamo, porežemo pa tudi dve tretjini zgornje rasti in rastline razporedimo drugo poleg druge v zaboju z zemljo. Tega postavimo v svetel prostor, kjer ne zmrzuje, mlade poganjke, ki bodo pognali med skladiščenjem, pa lahko uporabimo za potaknjence. Spomladi bomo shranjene pelargonije potopili za nekaj ur v vodo in jih nato posadili v zanje pripravljena korita.

Trajnica hojhera, desno zgoraj, pozimi obdrži liste. takoj ko se otopli, oživijo. FOTO: Anna Gratys/Shutterstock

Rastline, ki smo jih pred mrazom umaknili v notranje prostore, redno pregledujemo, da nas ne bi presenetile pršice. Te se kaj hitro lahko razmnožijo in razširijo tudi na sobne rastline, zato je bolje, da njihov napad še pravočasno preprečimo. Pa nikar ne pozabimo na setev božičnega žita za mlado zelenje v božičnem in novoletnem času.

Sadovnjak

Čez zimo s sadnih dreves čim prej odstranimo mumije, zasušene plodove na vejah, ki so vir glivični bolezni. Če dalj časa ne bo padavin, zalijmo mlada sadna drevesa, posebej komaj posajene sadike. Sneg, s katerim nas razveseli zima, sproti otresamo z vej sadnih dreves, posebej če je težak in grozi nevarnost požleditve. Drevo, ki je izrazito občutljivo na lomljenje krošnje, je oreh, zato pri vzgojni rezi raje oblikujmo takšno krošnjo, ki ne bo imela dvojnega vrha, saj se v razkoraku rada začesne.

Pred zimo pobeljena debla so zaščitena pred sončnimi opeklinami, zmrzaljo, škodljivci in povzročitelji bolezni.  FOTO: Anuta23/Shutterstock

Upoštevajmo tudi, da težo snega (seveda pa tudi pridelka) pri vseh vrstah težje prenesejo veje, ki iz debla izraščajo pod ostrim kotom, torej bolj navzgor, kot vodoravno usmerjene. Priporočljivo je tudi pregledati trdnost opornih količkov mladih dreves in še pred snegom debelca obdati z zaščitno mrežo pred divjadjo. Posebno pozornost moramo posvetiti pravkar posajenim aktinidijam, figam in kakiju, sicer pa vsem trajnim rastlinam, ki jih poznamo iz Sredozemlja. Sadike zaščitimo s koruznico ali smrečjem, saj so rastline v prvih letih zelo občutljive na nizke temperature.

Navadno krmilnice za ptice pred zimo obesimo na sadna drevesa in vanje nasujemo sončnično, proseno in laneno seme, medtem ko valilnice obesimo spomladi.