Setveni koledar – februar 2020

S podaljševanjem dne dobivajo sončni žarki svojo moč, ki jo v mili zimi, kakršna je letošnja, občutimo v precejšnjih razlikah med dnevnimi in nočnimi temperaturami. Na plano že kukajo vršički okrasnih čebulnic, pozdravljajo nas telohi, prvi zvončki in jarice, ki jim mraz ne more do živega, saj je njihov čas. Za druge okrasne in sadne rastline pa si ne želimo, da bi se začele prebujati, saj jih lahko vsaka močnejša ohladitev prizadene.

Za večino del na vrtu je še prezgodaj in tudi z redkimi sezonskimi opravili počakajmo, da se tla primerno osušijo. S tlačenjem mokre zemlje delamo svojemu vrtu namreč medvedjo uslugo. Vrtičkarji bodo tako večino meseca preživeli v pripravah na sezono, v pregledovanju ponudbe, kupovanju semen in čebulic, lotili se bodo prvih setev za sadike. Spretni domači mojstri se lahko lotijo izdelave ptičjih gnezdilnic, saj si ptice rade poiščejo všečno mesto za gnezdenje, preden je čas za prvi spomladanski zarod.

Zelenjavni vrt

Vrtnarski centri oživljajo, saj se ponovno polnijo police s semeni vrtnin, asortiman semenskega krompirja pa je iz tedna v teden večji. Priporočljivo je, da se v nakup semenskega materiala podamo šele potem, ko vsaj v grobem naredimo načrt za vrt; semena ne kupujemo impulzivno in na zalogo, saj se njegova kalivost s časom zmanjšuje. Poleg datuma uporabnosti je vsaka vrečica kupljenega semena opremljena tudi s podatkom o deležu kalivosti, izraženem v odstotkih, o teži semena in podatkom, ali je seme obdelano (tretirano). Semena za vrtičkarje zadnja leta večinoma niso  obdelana s fitofarmacevtskimi sredstvi, katerih namen je zaščita pred škod­ljivci in boleznimi med skladiščenjem in v zemlji. Obdelano seme je na embalaži izrecno označeno, na njem piše TRETIRANO, zato tega podatka ne pozabite preveriti, če ne želite pozneje neljubega presenečenja. Ko boste odprli semensko vrečico, boste tretirano seme prepoznali po zelo kričeči barvi, s katero je prevlečeno. Pomembna informacija na embalaži je tudi, kako je bilo seme pridelano: na konvencio­nalni, ekološki ali biodinamični način.

Pred nakupom novega preverimo stare zaloge semena in naredimo preskus kaljivosti. Za nakup semenskega krompirja je še zgodaj, če nimate vlažnega in hladnega prostora s 4 do 6 stopinjami Celzija, v katerem gomolji ne bodo začeli nenadzorovano kaliti. V osrednji Sloveniji krompirja namreč ni priporočljivo saditi pred koncem marca, še takrat utegnejo biti tla prehladna in premokra, za hoteno nakaljevanje semena pa potrebujemo največ tri tedne. Ni odveč, če v svojem vrtnem centru preverite, do kdaj bo seme sorte, ki si jo želite, na zalogi.

Gredice, ki jih želimo pred začetkom sezone pognojiti s hlevskim gnojem ali domačim kompostom (če tega nismo storili jeseni), prekopavamo šele, ko se prst ne vdira in se ne lepi na orodje in obutev. Pred sezono je tudi čas, da damo vzorec tal v analizo, ki jo opravljajo v laboratorijih kmetijsko-gozdarskih zavodov. Z njo bomo dobili priporočila o primernem gnojenju.

Ko bodo tla godna, bomo ta mesec najprej posadili spomladanski česen in čebulo s čebulčkom, proti koncu februarja pa bob, zgodnji grah, redkvico in špinačo. Posevek lahko že pred vznikom zaščitimo z agrokopreno.

Če vzgojimo sadike graha, bomo imeli zgodnji pridelek. Foto:

Okrasni vrt

Po zimi porežemo okrasne trave in lanske ostanke cvetočih trajnic takrat, ko začno odganjati spomladanske čebulnice in najzgodnejše trajnice, zastirko iz rastlinskih ostankov pa še vedno pustimo na tleh ob toplotno občutljivejših trajnicah ali polgrmih (žajblji, sivka in rožmarin).

Okrasne gredice ali kolobar okoli dreves pognojimo z organskimi gnojili, kot sta hlevski gnoj in domači kompost.

Dokler okrasni grmi, kot so forzicije, japonske kutine in navadni šipek, še mirujejo, lahko narežemo njihove enoletne poganjke za potaknjence, ko tla to dopuščajo, pa že lahko sadimo listopadna in okrasna drevesa ter grmovnice.

Februarja porežemo okrasne vzpenjavke, kot so okrasna trta, bršljan, glicinja, po cvetenju pa tudi zimski jasmin. Takrat jih lahko tudi pognojimo.

Zdaj je najboljši čas za nakup poleti cvetočih gomoljnic in čebulnic, ker je izbira velika. Če želimo v sezoni zgodnejše cvetenje, gomolje begonij, kal in gladijol v zaščitenem prostoru posadimo v lončke. Če imamo primerno osvetljen prostor, da se sejančki ne bodo pretegnili, lahko posejemo tudi seme enoletnic in dvoletnic, ki za gojitev potrebujejo več časa (cinije, poletne astre, zajčki, salvije, gazanije …)

Sadovnjak

Če bo konec zime topel, bo priporočljivo debla sadnih dreves čim prej pobeliti z apnenim beležem. To namreč prepreči prezgodnje kroženje sokov po rastlinah in prezgodnje odganjaje, ki jima zaradi vremenskih skrajnosti žal pogosto sledi pozeba. Dokler drevesa še mirujejo, pa lahko narežemo enoletne poganjke dreves, ki bi jih radi v času brstenja (aprila) uporabili za cepljenje. Do takrat cepiče shranimo na hladnem v vlažni mivki, lahko pa jih tudi zavijemo v folijo in shranimo v spodnjem predalu hladilnika.

Ko se bodo odtaljena tla v sadovnjaku dovolj osušila, da se ne bodo sprijemala na lopato, lahko posadimo sadna drevesa ali grmasto jagodičevje. Če napomlad sadimo zelo zgodaj, je manj možnosti, da bi mlada drevesca prizadela suša, saj se bodo do vročine že dobro ukoreninila. Sadimo lahko vse sadno drevje, februar je zlasti primeren za sajenje kosmulj in ribeza, ki odženeta zelo zgodaj.

Ta mesec je za rez sadnega drevja v ljubiteljskih sadovnjakih še prezgodaj, razen če bi radi dosegli, da nam določeno drevo bujno odžene. Zgodnejša je namreč rez, bujneje se drevo nanjo odzove. Je pa čas, da porežemo trte in aktinidije.

Če želimo za zdravje sadnega drevja poskrbeti s škropljenjem, moramo vedeti, da je za večino preventivnih zaščit čas v zgodnji pomladi ali pred njenim začetkom. Na spletnih straneh kmetijsko-gozdarskih zavodov si oglejmo priporočljive termine, še vedno pa je čas, da se za to področje usposobimo na tečaju.