Društva Ajda in Združenje Demeter

Pri nas je bila pionirka promoviranja in izobraževanja o biodinamični metodi pridelovanja hrane v 80. in 90. letih Meta Vrhunc, ki je leta 1991 soustanovila društvo Ajda Vrzdenec, z Založbo Ajda pa skrbi za izdajanje strokovne literature s tega področja. Založba Ajda od leta 1988 izdaja tudi vsakoletni Setveni priročnik Marije Thun, na katerem temelji biodinamični koledar. V Sloveniji deluje 16 regionalnih društev za biološko dinamično gospodarjenje Ajda, katerih člani so vrtičkarji, kmetje in drugi zainteresirani za biodinamiko. Društva organizirajo različne delavnice, predavanja, tečaje, ekskurzije in skupaj pripravljajo biodinamične preparate za člane. Predstav­ljajo tudi podporno okolje za prehod kmetov z ekološkega na biodinamični način kmetovanja.

V Sloveniji je 37 kmetij, katerih pridelki so lahko naprodaj z mednarodno blagovno znamko oz. certifikatom Demeter, ki zagotavlja, da je hrana pridelana po biodinamičnih načelih. Pridelovalci so vključeni tako v ekološko kontrolo kot kontrolo za certifikat Demeter, ki ju opravljajo pooblaščene nadzorne inštitucije. So tudi člani Združenja Demeter Slovenija, ki prav tako širi znanje o načelih in filozofsko-spoznavnih temeljih biodinamike, organizira izobraževanja in skrbi za prenos tujih strokovnih izkušenj k nam.

PREBERITE ŠE: Biodinamika: Tudi kozmične konstelacije odločajo o rasti rastlin

Začetki biodinamike

Začetnik biodinamične metode kmetovanja je bil filozof in utemeljitelj antropozofije Rudolf Steiner, znan tudi kot utemeljitelj waldorfske pedagogike. S ciklom predavanj leta 1924 se je odzval na iztrošenost kmetijske zemlje in zmanjšano odpornost kmetijskih rastlin v Nemčiji. V njih je analiziral razloge (k temu so zelo pripomogla kemična sredstva in mineralna gnojila, ki so jih začeli uporabljati po letu 1860) in nakazal rešitve, ki so postale temelj biodinamike. Izhaja iz tradicionalnega kmetovanja, ko so imeli na kmetijah vsakega po malo in so predstavljale zaokrožene enote, ljudje so bili z naravo zelo povezani in so jo znali opazovati, saj so se ji morali prilagajati. Biodinamika pomeni nadgradnjo tega znanja, tako da rastline, živali, pa tudi človeka dodatno energijsko podpira s preparati, ki jih je priporočil Rudolf Steiner, ravnovesje pa dosega z upoštevanjem razmerij nebesnih teles do Zemlje oz. energij, ki ustvarjajo in vzdržujejo življenje.

Tem vplivom se je posvetila Marija Thun, ki je s sistematičnimi poskusi preverjala vpliv posameznih konstelacij planetov na rast rastlin in o svojih ugotovitvah že od leta 1961 poroča tudi v vsakoletnem Setvenem priročniku. Svoje ugotovitve je pretvorila v neposredna navodila in sistem označevanja za vsak dan v letu. Delovanje njenega setvenega koledarja že več desetletij preverjajo tudi mnoge ustanove po svetu, med drugim Inštitut za biodinamično kmetovanje Forschungsring v Darmstadtu. Setveni priročnik Marije Thun po njeni smrti leta 2012 pripravljata sin Matthias K. Thun in hči Christine Schmidt Rüdt.

Zanimivosti

• Prvi uradni poskusi biodinamične metode kmetovanja v Nemčiji so potrdili njeno učinkovitost že leta 1930, leto pozneje je bilo v Evropi približno 1000 biodinamičnih kmetij. Leta 1941 so nacisti v Nemčiji prepovedali vse organizacije Demeter in njihovo dejavnost. Raziskovalna dejavnost na tem področju je v Nemčiji oživela na začetku 50. let prejšnjega stoletja. Leta 1950 so v Darmstadtu ustanovili Inštitut za biodinamične raziskave, leta 1952 pa so se začele znanstvene raziskave v sodelovanju z nemškimi univerzami in drugimi organizacijami po vsem svetu.

• Eno od znanstvenih raziskav, ki je potrdila vpliv biodinamičnega načina kmetovanja na kakovost pridelka, je opravil dr. Matjaž Turinek na mariborski fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede (FKBV). Biodinamični pridelki so se v primerjavi z drugimi metodami (konvencionalno, integrirano, ekološko pridelavo) najbolje izkazali po vsebnosti antioksidantov in fenolnih spojin.

Setveni koledar

Od konstelacij na nebu je najpomembnejši položaj lune. Padajoča luna, čas, ko je njena pot nad obzorjem vsak dan krajša in je krajec obrnjen navzdol v obliki padala, je primerna za sajenje in presajanje, saj tak položaj vpliva na rast podzemnih delov rastline. Med rastočo luno, v času, ko se njena pot čez nebo daljša in ima krajec obliko čolnička, pa je čas za delo z nadzemnimi deli. Priporočila o dnevih za korenino, cvet, list in plod iz setvenega koledarja Marije Thun izhajajo iz empiričnih ugotovitev.

PREBERITE ŠE: Permakulturo in biodinamiko lahko kombiniramo

Preparati

V biodinamičnem kmetovanju in vrtnarjenju imajo zelo pomembno vlogo preparati za gnojenje in krepitev rastlin in sredstva za njihovo zaščito pred škodljivci in boleznimi – kmetje jih praviloma naredijo sami iz zelišč, ki rastejo na kmetiji. Glavni so pet kompostnih preparatov in preparata za krepitev vitalnosti zemlje in odpornosti rastlin. H kompostnim preparatom spadajo preparat iz regrata, kamilice, hrastovega lub­ja, koprive, rmana in baldrijana. Preparat za gnojenje je gnoj iz roga in za vitalnost rastlin je kremen iz roga. Pri izdelavi navedenih preparatov je pomembno, da imamo kakovostne, pravilno nabrane in negovane rastline, ki jih za to uporabljamo. Prav tako so pomembni kakovosten kravji gnoj ter kakovostne živalske ovojnice in rogovi. Za izdelavo kompostnih preparatov potrebujemo leto in pol, za preparata gnoj in kremen iz roga pa približno pol leta.