Marija Thun (1922–2012) je od leta 1962 na podlagi idej antropozofa Rudolfa Steinerja o biodinamičnem kmetovanju, astrologije in lastnih opažanj izdelovala svoje letne setvene priročnike, mi pa smo se njihove pravilne uporabe učili s pomočjo Draga Kladnika, predsednika društva Ajda Goriška, kjer prakticirajo biodinamično gospodarjenje.
Kakor poudarja sogovornik, je z upoštevanjem zakonitosti iz setvenega priročnika Marije Thun rastline ob ugodnem času mogoče krepiti in jim omogočiti optimalen razvoj, če omenjenih zakonitosti ne upoštevamo, pa jih zaviramo in v določenih primerih sami povzročimo njihove bolezni in slabši razvoj. Drago Kladnik razloži, da je Marija Thun kulturne rastline razdelila v štiri skupine: korenovke, listne rastline, cvetnice in plodovke. »Pri svojem delu in raziskovanju je ugotovila, da imajo po tri ozvezdja vpliv na določeno skupino rastlin. Naj navedem ugotovitve z redkvicami: pri posevku v času, ko Luna potuje pred ozvezdjem Device, Kozoroga in Bika, je bil gomolj redkvic posebno lepo oskrbovan; pri posevku v času, ko se je Luna premikala pred ozvezdji Dvojčkov, Tehtnice, Vodnarja, so redkvice posebno obilno cvetele; pri posevkih v času, ko je Luna potovala pred ozvezdji Raka, Škorpijona ali Rib, so bili posebno močno oblikovani listi redkvic; v času, ko se je Luna premikala pred ozvezdji Leva, Strelca ali Ovna, so posevki razvili več semen. Ta delitev rastline na oblikovanje korenine, lista, cvetja in plodov se je z leti potrdila v poskusih s skoraj vsemi rastlinami, ki jih v vrtnarstvu in kmetijstvu poznamo. Torej bomo z upoštevanjem teh ugotovitev pri svojem delu rastlino krepili, da bo razvila kakovosten in količinsko donosnejši organ, ki ga bomo uporabili za prehrano (koren, list, cvet ali plod). V nasprotnem primeru se bosta tako pridelek kot njegova kakovost zmanjšala,« opozarja predsednik društva Ajda Goriška.
PREBERITE ŠE: Setveni koledar Marije Thun: Dneve za korenino, cvet, list in plod potrdili s poskusi
Pozor na ritem dviganja in padanja Luninih lokov
Medtem ko t. i. siderični ritem Lune – gre za ritem ene poti Lune pred vsemi ozvezdji zodiaka tako, da pride točno na svoje izhodišče – na rastlinsko rast po besedah sogovornika ne vpliva, pa velja posebno pozornost nameniti t. i. tropičnemu ritmu Lune. »Tropični ritem je ritem dviganja in padanja Luninih lokov pred ozvezdji zodiaka. Vemo, da je obhodna pot Lune v obliki elipse in ne kroga, zato je Luna v določenem času bližje Zemlji, v določenem pa bolj oddaljena od nje. Zato nastanejo njene dvižne in padne poti. Na tej poti se premika mimo dvanajstih zodiakalnih ozvezdij ter tako Zemlji pošilja sile, ki se izražajo prek zemlje, vode, svetlobe in toplote. Ta ritem zelo močno vpliva na rastline. V času, ko se Luna pred zodiakom dviga, težijo sokovi in z njim moči rastline navzgor, v njihove zgornje dele. Pri našem delu lahko to dejstvo koristno uporabimo,« je prepričan Drago Kladnik.
Čas obdelave tal vpliva na rast določenih vrst plevela
V biodinamičnem načinu kmetovanja za setev uporabljajo izključno ekološka oziroma biodinamična semena. Od kupljenega semena je to najpogosteje seme blagovne znamke Demeter. In če je sodobni problem človeštva energijsko obubožana, tako rekoč mrtva hrana, ki ni sposobna dajati človeku tiste vitalne sile, ki jo potrebuje za življenje, je temelj biološko dinamičnega kmetijstva dojemanje, da živali, rastline in človek predstavljajo celoto, na katero učinkuje celotno vesolje (kozmos) s silami planetov našega osončja in ozvezdij zodiaka. Bolj ko razumemo to medsebojno vpetost in naravne ritme ter znamo te zakonitosti uporabiti v njihovi polnosti, bolj smo sposobni pridelati zdravo in živo hrano. Biodinamika torej ni le sonaravni način kmetovanja, temveč tudi način življenja, življenjska filozofija.
PREBERITE ŠE: Biološko dinamično kmetijstvo: Najstarejša ekološka metoda
Biodinamika se nanaša na delo z energijami, ki ustvarjajo in vzdržujejo življenje. Zato v tem načinu gospodarjenja kmetija predstavlja organizem, katerega organi so njive, travniki, sadovnjaki, rastline, živali in človek, ki delujejo kot povezana celota. Na kmetiji tako pridelujejo hrano, lastna semena za nadaljnjo pridelavo, s kolobarjenjem ohranjajo naravno ravnovesje in raznovrstnost rastlin, z naravnimi pripravki in biodinamičnimi preparati varujejo in krepijo rastline ter s kompostom trajno oživljajo tla.
Sicer pa je že Marija Thun opazila, da je od časa obdelave tal odvisna rast določenih vrst plevela. »V raziskavi je ugotovila, da je na prvi parceli kalila pretežno ena vrsta plevela in ne veliko različnih drugih; na drugi parceli, ki so jo pripravili za posevek dva dni pozneje, je večinoma kalila povsem druga vrsta plevela. Po tem je sklepala, da razlog za rast različnih vrst plevela skoraj gotovo ni bila sestava tal ali posejana vrsta rastlin, temveč trenutek obdelave tal in s tem kakovost kozmičnega impulza, ki je deloval v tistem času. Kadar potuje Luna pred ozvezdjem Leva, kalijo vse vrste plevela zelo dobro. Zato priporočamo, da enkrat do spomladi obdelamo tla v tem času. Plevel bo vzklil, a po 10 do 14 dneh ga vdelamo v tla. Zatem sejemo. Tako s plevelom zemljo celo izboljšamo. Če stoji ob obdelavi tal Luna pred ozvezdjem Kozoroga, kali le malo plevela. Zato naj bi ob takem času opravili zadnjo obdelavo ali okopavanje za krompir in koreninske plodove. Po posebnem postopku iz pepela semen izdelamo homeopatsko škropivo,« pojasnjuje sogovornik.
PREBERITE ŠE: Izjeme pri branju oznak na setvenem koledarju
Thunova je imela po njegovih besedah pri poskusih za odpravljanje plevela dobre rezultate, če so škropili s škropivom D8, to je osmo decimalno homeopatsko potenco, narejeno iz pepela semena nadležnega plevela, oziroma s potresanjem pepela iz sežganih semen tega plevela. »Na površinah, kjer so uporabili omenjene načine za zatiranje plevela, ga je zraslo manj. Na podoben način izdelujejo tudi homeopatske pripravke za živalske škodljivce, upoštevati pa je treba zvezdno konstelacijo,« navaja. Natančna navodila za izdelavo so opisana v knjigi Marije Thun Praktično vrtnarjenje.
Biodinamična pridelava se krepi
Na vprašanje, ali se lahko za biodinamični način gospodarjenja odloči vsakdo, Kladnik odgovarja pritrdilno: »Običajno se za tak način gospodarjenja odločijo ozaveščeni ljudje, ki si želijo pridelati zdravo in kakovostno hrano ter ne želijo škodovati naravi in sebi z uporabo mineralnih gnojil in strupenih zaščitnih sredstev. Menim, da se tak način v Sloveniji krepi, vendar se je treba zavedati, da je to najbolj zahtevna metoda, pri kateri je potrebno znanje o naravi in njenih procesih.«
PREBERITE ŠE: Setveni koledarji: Različni temelji – astronomski in astrološki