Analiza tal: Zanesljiv kompas za gnojenje

Najbolj smiselna je analiza tal jeseni po spravilu pridelka, vsaj mesec, raje dva od zadnjega gnojenja. Sama sem na nekaterih gredicah pustila zimske solatnice, brstični ohrovt, del pa sem posejala z rastlinami za zeleno gnojenje, zato sem pred zimo predolgo odlašala z odvzemom vzorca in prst je pomrznila. Zdaj sem izkoristila ponovoletno otoplitev, ko je sneg skoraj skopnel in je bila zemlja spet voljna, a ne premokra. Odnesla sem jo v analizo na Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) v Ljubljani, kjer sta bila moja sogovornika agronom Janez Sušin z oddelka za kmetijsko ekologijo in naravne vire, ki se ukvarja z lastnostmi tal, gnojilnimi načrti in kontrolo rodovitnosti, in mag. Vida Žnidaršič Pongrac, odgovorna za izvedbo analiz tal v Centralnem laboratoriju KIS.

Med vrtičkarji je možnost, da lahko zemljo z vrta oddajo v kemijsko analizo ter na podlagi tega pridobijo strokovni nasvet za gnojenje, slabo poznana, medtem ko jo profesionalni pridelovalci s pridom izkoriščajo. V nekaterih primerih je zanje celo obvezna. Za vrtičkarje smiseln obseg analize stane okrog 30 evrov, pri nas pa jo poleg KIS opravljajo še laboratoriji na kmetijsko-gozdarskih zavodih v Novi Gorici, Mariboru, na Ptuju in v Murski Soboti. Na rezultate se čaka približno teden dni, saj gre za daljši postopek, čakalne vrste pa najbolj podaljšajo zamudniki, ki vzorce tal odvzamejo šele spomladi pred pripravo pridelovalnih površin. Ker se takrat lahko zgodi, da rezultatov ne bodo dobili pred prvim gnojenjem, je z odvzemom vzorca dobro pohiteti. Analiziranje zemlje med pridelovalno sezono, ko smo že gnojili, ni smiselno, razen če gre za ledino, na kateri šele želimo urediti vrt ali sadovnjak. Vendar vseh težav na vrtu ne more rešiti analiza zemlje, saj neustrezno gnojenje ni edini razlog za težave, morda jih povzročajo škodljivci ali bolezni.

Odvzem vzorca

Za analizo potrebujemo kilogram vrtne zemlje brez kamenja in vidnih ostankov rastlin. Za vzorčenje lahko uporabimo navadno vrtno lopato. Za vzorec odvzamemo podvzorce na 10 do 15 mestih, enakomerno razporejenih po vsem vrtu, pri čemer se izo­gibamo robov gredic, potk, krtin, kupčkov, ki so jih izločili deževniki, in nerazgrajenih ostankov organskih gnojil. Na vsakem mestu odvzamemo približno pest prsti, ki jo bomo na koncu v čistem vedru dobro premešali in odmerili približno kilogram.

Vzorec tal odvzamemo do globine obdelave, tj. do približno 30 cm. To naredimo tako, da lopato zasadimo v tla, jo s plastjo zemlje potegnemo ven ter s čela prekopa po celotni globini tal odvzamemo pest prsti. Druga mož­nost je, da z zemlje na lopati odrežemo pas po vsej višini oz. globini.

Prst vedno odvzamemo na površini, na kateri rastline uspevajo enako dobro. Če imamo s katerim delom vrta izrazite težave, je smiselno odvzeti dva vzorca – le s primerjavo rezultatov bo mogoče ugotoviti, ali je vzrok za različno rast lahko v tleh.

Vzorec damo v plastično ali papirnato vrečko, na katero prilepimo listek s svojimi podatki (ime, priimek, naslov, mobilni telefon, datum vzorčenja, za kakšno rabo tal gre – npr. zelenjavni vrt, vinograd –, in lokacijo zemljišča) in ga odnesemo v laboratorij, kjer nam bodo svetovali, katere vrste analiz bi bilo smiselno opraviti.

Sama sem vzorec odvzela 6. januarja sredi dneva, ko je bila zunanja temperatura štiri stopinje Celzija, in sicer devet podvzorcev na približno 30 kvadratnih metrih. Ponekod sem z zemlje odstranila tanko plast snega, kjer so bile gredice pokrite s koprenastimi tuneli, pa sem jo odvzela na večjih vrzelih med motovilcem. Tla so bila povsod mehka.

Analiza za vrtičkarje

»Za vrtičkarje običajno priporočamo analize pH, torej kislosti tal, rastlinam dostopnega fosforja in kalija, redkeje tudi organske snovi, saj je na vrtovih navadno ne primanjkuje. Seveda pa na željo naročnikov opravimo še druge, zahtevnejše analize, lahko tudi vsebnost težkih kovin ali drugih rastlinskih hranil. Neposredno pred pomladanskimi set­vami priporočamo tudi hitri test rastlinam dostopne oblike dušika, katerega rezultate dobimo še isti dan. Šele takrat zato, ker se v primerjavi z drugima dvema osnovnima hraniloma iz zemlje hitro izpira, zato ga moramo dodajati v času rasti na podlagi takrat ugotovljene vsebnosti v tleh,« pravi Janez Sušin. Cena zgoraj navedenih analiz z organsko snovjo vred je 27 evrov, še 20 odstotkov od vrednosti analize pa staneta strokovni komentar k rezultatom ter gnojilni nasvet, če ju vrtičkar želi.

Rezultati analize tal nam omogočijo, da v sodelovanju s strokovnjaki ugotovimo, ali je naš vrtiček preveč ali premalo gnojen in ali so tla preveč ali premalo kisla, na podlagi česar lahko naredimo gnojilni načrt. Po Sušinovih besedah je gnojenje brez rezultatov analize prejkone gnojenje na pamet, zlasti ker imajo vrtičkarji večinoma napačno predstavo o dejanski rodovitnosti tal: menijo, da je njihov vrtiček optimalno ali celo premalo gnojen.

»Na podlagi analiz tal in v nekaterih delih Slovenije opravljenih raziskav ugotavljamo, da je marsikje v vrtni zemlji izrazito preveč fosforja, presežki kalija so redkejši, a še vedno opazni. Glavni vzrok za presežke fosforja je, da ga vrtnine v primerjavi s kalijem potrebujejo relativno malo (tudi do petkrat manj), zaradi česar lahko vrtičke hitro pregnojimo z njim. Poleg tega je v Sloveniji vrtičkarjem na voljo preozek sortiment gnojil, pri čemer mislim predvsem na neustrezno razmerje med hranili v njih, kar vodi do napak pri gnojenju. Presežki kalija so v vrtni zemlji veliko redkejši, saj so vrtnine njegove velike porabnice. Če k temu dodamo še dejstvo, da vrtičkarji večinoma nimajo predstave, koliko gnojil je treba uporabiti na majhnih gredicah, postane hitro razumljivo, zakaj so vrtovi prej preveč kot premalo gnojeni. Naj ilustriram na primeru: če je v kmetijstvu običajen priporočen odmerek hlevskega gnoja 30 ton na hektar, to na gredici, veliki 10 kvadratnih metrov, pomeni zgolj 30 kilogramov. Podobno je pri mineralnih gnojilih: če v kmetijstvu odmerke priporočamo v obsegu nekaj 100 kilogramov na hektar, to na gredici, veliki 10 kvadratnih metrov, pomeni nekaj sto gramov,« razloži sogovornik.

Po njegovih besedah je najpomembnejša analiza kislosti tal: »Če bi sam imel na razpolago le eno meritev, bi se gotovo odločil za kislost tal (pH). Za večino vrtnin je najustrez­nejši pH v območju zmerno kislih tal (pH od 5,5 do 6,5), ker je pri njem dostopnost hranil, ki so v tleh, za rastline največja. Če so tla preveč ali premalo kisla, se nam lahko zgodi, da je v njih hranil dovolj, a jih rastline ne morejo uporabiti.«

Rezultati analize in komentar strokovnjaka

Upoštevala sem priporočilo in se odločila za analizo kislosti (pH), vsebnosti dostopnega fosforja (P2O5) in kalija (K2O), poleg tega pa za vsak primer še za vsebnost organske snovi in magnezija (Mg). Naročnik dobi rezultate po pošti in jih plača po povzetju, sama pa sem jih dobila tudi po elektronski pošti. Priznam, da sem dokument z njimi odpirala s kančkom otroškega vznemirjenja, kaj neki se je pokazalo.

Ker tabela z dobljenimi rezultati za vrtičkarja brez kmetijskega predznanja in navedbe referenčnih vrednosti ne pove veliko, jo bom povzela skupaj s komentarjem, ki ga je pripravil Janez Sušin (če zemljo pošljemo v analizo na KIS, ga pripravi on ali eden od njegovih sodelavcev z oddelka za kmetijsko ekologijo in naravne vire, pisnemu komentarju pa vedno dodajo telefonsko številko, če želimo dodatna pojasnila).

Rezultati so pokazali, da je organske snovi v vzorcu tal 3,4 odstotka, zaželeno pa je vsaj 3 odstotke. Dovolj je tudi magnezija (11 mg Mg/100 g), saj so optimalne vrednosti med 10 in 20 mg Mg/100 g. Organska snov na vrtu je pomembna, ker nase veže vlago, z njo pa tudi rastlinska hranila, poleg tega se zemlja z dovolj organske snovi ne izsušuje tako hitro. Magnezij je sestavni del listnega klorofila in ima pomembno vlogo v biokemijskih procesih v rastlini.

V nasprotju z omenjenima rezultatoma so bili drugi manj ugodni. Kemijska analiza je namreč pokazala, da so tla bazična (pH 7,8), da je v njih preveč fosforja (36 mg P2O5/100 g tal; optimalno je 13–25 mg P2O5/100 g tal) ter premalo kalija (6,7 mg K2O/100 g tal; optimalno je 20–30 mg K2O/100 g).

V okvirčku zgoraj navajam Sušinov komentar, zapisan v analizi; pozneje sva se o različnih možnostih gnojenja pogovarjala še po telefonu.

Več muh na en mah

Če bi se odločila pH na svojem vrtu znižati z dovozom kisle zemlje in bi želela z njo zmešati zgornja dva decimetra vrhnje plasti, bi to pomenilo zelo velike količine, saj zemlja na vrtičku površine 100 kvadratnih metrov do globine 20 cm tehta blizu 30 ton, na hitro izračuna Janez Sušin. V nadaljevanju izračunava, da bi za to, da bi v tla vnesla priporočeni odmerek kalija (3 kg K2O/100 m2), za celot­no površino potrebovala 500 kg hlev­skega gnoja, a bi s tem v tla vnesla preveč fosforja, ki ga je že tako preveč, saj hlevski gnoj vsebuje tudi fosfor. Zato mi Janez Sušin svetuje, naj uporabim manj hlevskega gnoja (200 kg/100 m2), preostanek kalija pa dodam v obliki mineralnega gnojila, ki vsebuje samo kalij (kalijevega sulfata).

V teoriji preprosto, v praksi za začetnika nekoliko manj, pripomnim, s čimer se sogovornik strinja. »Prizadevati si moramo ubiti več muh na en mah, zato rezultate analize glejmo celovito, ne pa vsakega posebej. Stanje na vrtu se tudi ne bo izboljšalo čez noč, saj nenapisano pravilo pravi, da moramo napake pri gnojenju odpravljati vsaj toliko časa, kot smo jih delali. Zato ne pričakujmo, da bo zelenjava na vrtu, takoj ko bomo upoštevali strokovni nasvet, rasla optimalno. Če je v tleh preveč hranil, morajo rastline presežke najprej porabiti, to pa zahteva svoj čas,« pravi Sušin in doda: »Gnojilni načrt za kmeta je veliko laže narediti kot za vrtičkarja, ki ima na majhni površini več vrtnin z zelo različnimi potrebami po gnojenju. Od njega ne moremo pričakovati, da bi vsak kvadratni meter gnojil drugače, saj je to v praksi nemogoče. Ta problem rešujemo tako, da vrtičkarjem priporočamo 'povprečno' gnojenje po celotni površini vrtička s priporočilom, da morajo vsako leto kolobariti, torej menjavati vrtnine na posameznih delih vrta.«

Če smo se pripravljeni česa naučiti in malo poglobiti v naravne procese, je tako analiza tal zanesljiv kompas, kako v prihodnjih letih krmariti pri pripravi in gnojenju zemlje.

-----

Strokovni komentar k rezultatom analize

Kislost tal pH – 7,8: »Tla na vašem vrtičku uvrščamo med bazična. Dostopnost hranil za rastline je pri pH 7,8 slabša, kar lahko povzroči fiziološke motnje v prehrani rastlin (slabši sprejem fosforja). Tla bi bilo treba zakisati, da bi pH padel vsaj pod 7,0. Postopkov za to v praksi nimamo toliko kot v obratni smerni, ko lahko prekisla tla nevtraliziramo z apnenimi gnojili naravnega izvora. V vašem primeru imamo na voljo zgolj uporabo fiziološko kislih mineralnih gnojil ali uporabo kislih organskih substratov (šota, gozdna zemlja, pripeljana zemlja s čim bolj nizkim pH, npr. okrog 5,5).«

Rastlinam lahko dostopni fosfor (izražen kot P2O5): 36 mg/100 g tal: »Tla so čezmerno založena s fosforjem, v njih ga je približno pol preveč. Rezultat je veliko boljši kot siceršnje povprečje za vrtičke v Sloveniji, kjer je založenost tal praviloma izrazito ekstremna. Predlagam, da s fosforjem ne gnojite prihodnji dve leti, saj je zaloge dovolj, potem pa spet gnojite v skladu s povprečnimi potrebami vrtnin v kolobarju (npr. približno 0,6 kg P2O5/100 m2).«

Rastlinam lahko dostopni kalij (izražen kot K2O): 6,7 mg/100 g tal: »Tla so siromašno založena s kalijem, v njih ga je vsaj dvakrat premalo, zato bo potreben dodatek tega hranila. Ker imate v tleh preveč fosforja, ne morete uporabiti sestavljenih NPK-gnojil. V organskih gnojilih je sicer res največ kalija, a vsebujejo tudi fosfor. Predlagam, da zgodaj spomladi gnojite z mineralnim gnojilom, ki vsebuje le kalij, kalijevim sulfatom, še posebno zato, ker v tleh deluje fiziološko kislo. Z uporabo pred prekopavanjem bi dosegli, da se zaradi vlage v tleh takoj raztopi. Priporočil bi odmerek 3 kg K2O/100 m2.«

Splošen vtis: »Na splošno ste lahko z rezultati zadovoljni. Presežek fosforja se lahko porabi v dveh letih, zadostno količino kalija lahko dosežete z gnojen­jem s kalijevim gnojilom. Neustrezni pH, ki je lahko najbolj problematičen, je najverjetneje posledica naravne rodovitnosti tal na širšem območju Ljubljane. Pa še pomembno priporočilo: nikakor ne pomislite, da bi vrtiček apnili z apnenimi gnojili, saj bi to povzročilo dodatno poslabšanje pH!«