Avgusta in septembra spet sejemo blitvo – prezimila bo

Blitva (Beta vulgaris L. subsp. cicla), imenovana tudi mangold, je po gojenju podobna špinači, vendar se laže prilagodi podnebnim razmeram. Predvsem je manj občutljiva na višje temperature kot špinača, ki nam pred začetkom poletja skoraj gotovo uide v cvet. Blitva je dvoletnica, če jo na vrtu pustimo prezimiti, zacveti drugo pomlad, do takrat pa lahko obtrgavamo njene liste.

Sorte blitve

Veliki blitvini listi so bodisi temno ali svetlo zelene barve, listni peclji in listna rebra pa nežni ali močno odebeljeni. Poleg tega se listna rebra razlikujejo tudi po barvi, poleg belkasto srebrnih so lahko tudi zelena, rumena ali rdeča. Sorte z rumeno in rdeče obarvanimi stebli in rebri pogosto sadijo tudi kot dekorativne rastline, seveda pa so predvsem namenjene za jelo. Značilnost rdečestebelne blitve je, da zadrži rdečo barvo tudi pri kuhanju, okus mladih listov, ki jih lahko dodamo svežim solatam, pa spominja na rdečo peso, kar ni čudno, saj sta v tesnem sorodstvu. Srebrnolistne blitve (sorta je dobila ime po belo srebrni barvi listnih pecljev, medtem ko so listi temno zeleni) so ponavadi zelo bujne in imajo debele, čvrste peclje, zato rastline posejemo ali presadimo bolj narazen. Pogosto jih uživamo v juhah, dalmatinski blitvi s krompirjem in podobnih jedeh, medtem ko so sorte blitve z nežnejšimi listi kot nalašč za »dušeno špinačo«.

K priljubljenosti blitve v kuhinji pripomore tudi to, da je njen okus precej podoben špinači, zato jo lahko pripravimo na enak način, vendar ne kopiči nitratov, ki se med kuho spremenijo v škodljive nitrite, tako kot špinača. Zlasti za otroke je tako blitva primernejša.

Sejemo maja in od začetka avgusta naprej

V vrtu sta uveljavljena dva termina sejanja blitve, spomladanski in poletno-jesenski, saj bo blitva verjetno bolj zdrava, zaradi poletnih stresov pa manj izpostavljena uhajanju v cvet. Če bo jesen lepa, bomo pridelek imeli že letos, sicer pa aprila in maja. Jesenski posevek ob nevarnosti prvega mraza prekrijemo z agrokopreno.

Spomladi sejemo blitvo na prosto šele maja, saj potrebuje za vznik temperaturo 20°C, lahko pa v zavarovanih prostorih vzgojimo sadike, za katere sejemo marca in aprila. Poleg kupljenih in doma vzgojenih sadik lahko sadimo tudi sadike z golo koreninico, to je takrat, ko preredčimo pregost posevek. Spomladi sejano blitvo ali pa tisto, ki smo jo spomladi posadili s sadikami, pobiramo od julija pa vse do pozne jeseni, lahko nam tudi prezimi in jo spomladi ponovno obiramo do cvetenja.

Vendar so za blitvo, namenjeno prezimitvi, bolj v navadi poletno-jesenske setve, avgusta in septembra, saj bo blitva verjetno bolj zdrava, zaradi poletnih stresov pa manj izpostavljena uhajanju v cvet. Če bo jesen lepa, bomo pridelek imeli že letos, sicer pa aprila in maja. Jesenski posevek ob nevarnosti prvega mraza prekrijemo z agrokopreno.

Kako in kam sejemo

Blitvo sejemo v 2 cm globoke brazde v vrstice, ki so 40 cm narazen, pozneje sadike preredčimo na 15 do 20 cm, pri zelo bujnih sortah tudi na 40 cm.

V mešanih posevkih so druge vrtnine blitvi v glavnem dobre sosede, ne razume se le z rdečo peso, špinačo in lobodo.

Gnojenje

Blitvo v kolobarju sejemo na drugo poljino, ki smo jo s hlevskim gnojem gnojili pred lansko sezono. Pred setvijo lahko tla obogatimo z domačim kompostom, do dvema litroma na kvadratni meter, in jo poleti nekajkrat zalijemo s koprivno ali gabezovo brozgo. Miša Pušenjak svetuje tudi občasno zalivanje s pripravki na osnovi alg, zaradi česar so rastline bolj odporne.

Oskrba, zalivanje

Za dobro rast blitve je pomembna zadostna oskrba z vodo. V suši tla okrog rastlin prekrivamo, da zmanjšamo izgubo vlage. To velja predvsem za pomladne posevke blitve, saj je jesen navadno pri nas dovolj namočena. Razen venenja povzroča pomanjkanje vode tudi bolj grenak okus blitvinih listov. Če blitva čez poletje trpi sušo, lahko že v istem letu uide v cvet, čeprav kot dvoletnica ponavadi cveti šele naslednjo pomlad.

Škodljivci in bolezni

Od škodljivcev mlade rastlinice radi napadajo polži, zato jim nastavimo vabe, občasno jo napadajo tudi uši. Blitva bo bolj zdrava, če je ne bomo posejali ali posadili preveč na gosto in je ne bomo zalivali po listih. Če to pogosto počnemo ali v sezonah z veliko dežja, se na listih rada pojavi pesna pegavost, ki se hitro širi. Ker se blitva obrašča, jo v tem primeru obrežemo, ostanke odnesemo z vrta, rastline pa poškropimo s kamiličnim čajem.

Obiranje

Listi blitve pravo velikost dosežejo približno mesec in pol po setvi. Režemo zunanje liste, notranje pa puščamo, da se razvijajo naprej, saj je v sredini rastni vršiček, ki ga ne smemo poškodovati, da bi se rastlina ponovno obrastla. Nekateri pa jo poberejo tako, da s škarjami porežejo vse liste, vendar ne zelo nizko, da se srček ohrani. Blitvo v sezoni tako pobiramo večkrat.

-----

MORDA VAS ZANIMA TUDI: Slovenska jed, ki se je znašla na Guardianovem seznamu evropskih specialitet