Vrtičkarji pri nas sadijo čebulo (kot čebulček ali sadike) od zgodnje pomladi do konca aprila, nekatere sorte, kot je majski srebrnjak, celo jeseni – tega potem poberejo že konec pomladi. Potrebna količina vlage v določenem delu sezone je zato odvisna od razvojne faze čebule.
Čebulček v zemlji za kaljenje seveda potrebuje vlago, zato gredico, če je pomlad po sajenju zelo suha, občasno zalijemo. Pozneje potrebuje čebula vlago tudi, ko dela korenine in liste, posebej pa v času debeljenja glavic, kar je pri spomladi posajeni čebuli od srede maja do konca junija. Če takrat ni padavin, jo redno zalivamo. Pri tem moramo vedeti, da ima čebula plitve korenine, zato zadostuje, če tla namakamo do globine nekaj centimetrov, v suši denimo lahko dvakrat tedensko. Najbolj priporočljivo je kapljično namakanje, prenese pa tudi zalivanje po listih, z nežnim curkom, da jih ne poškodujemo.
Vsaj tri tedne pred pobiranjem čebule ne namakamo več, da bo suha zaključila rastni krog. Seveda bo čebula dozorela tudi brez namakanja, a bo precej drobnejša, kot če bi jo namakali.
Zmotno je prepričanje, da čebula zaradi namakanja gnije. Gnitje večinoma povzročajo sajenje s plesnimi okuženega čebulčka, gnojenje gredice z organskimi gnojili, kot so hlevski gnoj, gnojnica in veliko komposta, ter zastajanje vode v neprepustnih tleh. Slednje velja tudi za druge vrtnine, čebulnice pa so na to še posebej občutljive. Če imamo zelo zbito in neprepustno zemljo, jim zato pred sajenjem naredimo greben.
Gnitje shranjene čebule je lahko posledica nepravilnega sušenja in skladiščenja, o čemer si lahko več preberete tukaj.
Čebulo sadimo na del vrta, ki ga vsaj dve ali tri leta nismo gnojili s hlevskim gnojem, pa bo kljub temu imela dovolj hranil. Da bi jih lahko črpala iz tal, pa moramo ta po vsakem dežju rahljati. Pri okopavanju smo zelo previdni, da ne poškodujemo listov in čebul. Pri tem delu odstranimo tudi plevel.
Staro vrtičkarsko izročilo, da čebule ne plevemo, se nanaša na čas, ko čebulo ogroža čebulna muha (aprila in prvo polovico maja in od konca avgusta do srede oktobra), ker ob tem opravilu poškodovani čebulni listi muham »zadišijo« in laže najdejo pot do nje. Takrat je priporočljivo čebule prekriti prek lokov s kopreno ali protiinsektno mrežo), delno pomaga, če je posajena v mešanih posevkih (npr. s korenjem).
Drugo obdobje, ko lahko čebulo pustimo zapleveljeno, so zadnji tedni pred spravilom, ko je tudi zalivamo ne več. Resda ji plevel iz tal jemlje vodo, a ta tudi senči in varuje pred zbijanjem zaradi padavin. Po opozorilih argometeorologov se je nasploh na vrtu v peklenski vročini in suši okopavanju in pletju dobro ogniti, da ne bi tal še bolj izpostavili izhlapevanju.
Čebulo naj bi po priporočilih vrtnarskih strokovnjakov pobrali precej prej, kot je v povprečju v navadi na slovenskih vrtovih. Čas je takrat, ko poležejo prvi listi, čebulni vrat, to je mesto med glavico in listi, pa je mehak, kar pomeni, da je pretok hranil prekinjen. Če listje ni poleglo pri vseh čebulah, lahko to mesto z roko poležemo ali čebulo pohodimo in jo – če ni pričakovati padavin – pustimo še nekaj dni na gredici. Kaj vse vpliva na dozorelost čebule in dobro skladiščenje, preberite v prispevku Shranjevanje čebule - da ne bi gnila.