Na zvišanje cen rastlinskih pridelkov so najbolj vplivale višje cene sadja, ki so bile v povprečju za 20,4 odstotka višje kot leto prej. Najbolj se je zvišala povprečna cena namiznih jabolk, višji pa sta bili tudi povprečni ceni namiznih hrušk in breskev.

Cene žit so bile v povprečju višje za 11,5 odstotka. Višji sta bili tako povprečni ceni pšenice in koruze v zrnju, povprečna cena ječmena pa je bila nižja kot leto prej.

V povprečju višje so bile tudi cene vina (za 3,8 odstotka), zelenjadnic (za 4,5 odstotka) ter sadik in cvetja (za 3,2 odstotka). Cene industrijskih rastlin so bile v povprečju nižje za 3,1 odstotka, cene krompirja pa za 0,9 odstotka.

Cene živali in živalskih proizvodov so bile lani v povprečju za 7,7 odstotka višje kot leta 2016. Cene živalskih proizvodov so bile v povprečju višje za 17,2 odstotka, na zvišanje pa je vplivala višja povprečna cena odkupljenega mleka (znašala je 0,31 evra za liter).

Cene živali za zakol so bile po podatkih Sursa v povprečju za 0,9 odstotka višje kot leto prej. Cene goveda so bile v povprečju višje za 3,1 odstotka, cene prašičev pa za osem odstotkov. Cene perutnine so bile medtem v povprečju za 5,8 odstotka nižje kot leta 2016.

Tudi cene inputov v kmetijstvu - cene proizvodov in storitev za tekočo porabo (npr. semen poljščin, gnojil, krmil) in za investicije (npr. cene kmetijske mehanizacije in opreme) - so se lani zvišale, in sicer v povprečju za 0,9 odstotka, je ločeno objavil statistični urad.

Cene proizvodov in storitev za tekočo porabo so se v povprečju zvišale za 0,4 odstotka, cene proizvodov in storitev za investicije pa so se zvišale za 2,1 odstotka.