Čili za začetnike

Preberite nekaj dejstev o gojenju čilijev in lastnostih teh pikantnih paprik, katerih domovina je Mehika, s pokolumbovsko širitvijo pa so na različnih koncih sveta začele nastajati nove sorte. Danes jih je več kot petdeset tisoč. Razlog za množičnost je v biologiji ­− paprike in njeni sorodniki se zelo radi križajo.

Gojenje pri nas

• Rastne razmere: Čili potrebuje za rast visoke temperature, sonce, redno zalivanje, nekaterim sortam pa prija tudi visoka zračna vlažnost.
• Dolgo od semena do pridelka: Že paprika, katere sorodniki so čiliji, ima v primerjavi z drugimi plodovkami dolgo rastno dobo, čiliji pa imajo še daljšo. Ta se razlikuje tudi tem, v katero od petih botaničnih vrst sodi posamezna sorta čilija. Najkrajše imajo sorte, ki izvirajo iz iste vrste kot običajne paprike, Capsicum annuum. Njihove plodove lahko obiramo že proti koncu poletja. V to skupino spada tudi priljubljena sorta jalapeno. Tudi dva meseca več kot zgornje sorte pa potrebujejo čiliji iz skupine Capsicum chinense, v katero spadajo najbolj pekoče sorte, tudi različice habanera ali trinidad scorpion. Zorenje nekaterih sort z najdaljšo rastno dobo lahko v naših krajih prehiti zgodnji jesenski mraz, če jih imamo posajene na vrtu. Drugače je denimo v Srednji Ameriki in drugod v tropskih in subtropskih območjih, kjer čili na prostem ne raste samo eno sezono, temveč se obdrži kot trajnica ter lahko cveti in rodi kontinuirano.
• Toplota: Ker je čili ljubitelj toplote, ljubiteljski navdušenci sorte, pri katerih je treba zelo dolgo čakati na pridelek, gojijo v rastlinjakih ali posajene v posode, ki jih je mogoče prestavljati. Tudi seme za sadike v stanovanju sejejo že od konca zime naprej, najbolj zahtevne sorte pa že po novem letu. Sadikam morajo torej več mesecev zagotavljati topel prostor, saj gredo na prosto šele v drugi polovici maja.
• Odpadanje cvetov: Pozen ali pičel pridelek pekočih papričic lahko pripišemo tudi odpadanju cvetov. Ti najpogosteje odpadejo, če niso oprašeni, zaradi temperaturnih šokov in pomanjkanja vlage. Tudi odpadanje plodičev je večinoma posledica vremenskih nihanj. Čili za opraševanje potrebuje veter ali žuželke (čmrlje, čebele), če cveti v zaprtem prostoru, ga oprašimo tako, da rastlino nekoliko stresemo ali gremo čez cvetove iste rastline narahlo s čopičem.
• Redno obiranje: Bolj bomo obirali plodove čilija, več plodov bo rastlina razvila.
• Rastlino lahko obdržimo več let: Tako kot druge paprike tudi čili gojimo kot enoletnico, vendar je mogoče rastlino v loncu obdržati tudi več let zapored. V tem primeru jo oktobra prestavimo v klet in ji skoraj povsem odtegnemo zalivanje. Pozimi bo izgubila liste, spomladi pa jo obrežemo kot majhno drevesce, da bo pognala poganjke. Takrat jo tudi presadimo in pognojimo.
• 

  Sorta bolivian rainbow, ki zori v mavričnih barvah, je lahko tudi okrasna rastlina za lonec. Foto: Yunorina/Shutterstock Foto:
  
  

MORDA VAS ZANIMA TUDI: Čili frik: Do abrahama bi rad stal ob boku Tabascu

Presenetljiva biologija

• Kapsaicin: Čili je pekoč zaradi spojine kapsaicin. Njena vsebnost se v čilijih različnih sort razlikuje. Zelo pekoče sorte čilijev vsebujejo od 2 do 3 odstotka kapsaicina. V nasprotju s pogostim prepričanjem, da so najbolj pekoč del čilija semena, kapsaicin nastaja le v mesu. Njegova koncentracija je najvišja v mesnatem delu zraven semen, v svetleje obarvanih notranjih rebrih. V semenih kapsaicina ni, žgoča so le na površini.
• Najbolj ognjene sorte: Najbolj pekoče sorte čilijev imajo najdaljšo rastno dobo, zato jih je v zmernem podnebnem pasu težje gojiti. V povprečju so sorte z majhnimi plodovi bolj pekoče kot tiste z večjimi.
• Evolucijska obramba pred sesalci: Znanstveniki domnevajo, da je kapsaicin v čiliju obramba proti nekaterim glivičnim boleznim in sesalcem. Od vseh živali (velja tudi za ljudi) so namreč samo slednji občutljivi na to spojino. Njihovi zobje so oblikovani tako, da lahko semena pregriznejo, tako uničena pa ne morejo kaliti. Znani so primeri učinkovitega varovanja pridelkov na plantažah v Afriki pred pogostimi obiskovalci sloni s sajenjem čilijev ob robu nasadov ali s pršenjem »repelenta« iz čilijevih plodov. Sloni se aromi čilija namreč v velikem loku izognejo.

---

MORDA VAS ZANIMA TUDI: Nad pesticide na sadju in zelenjavi z doma narejenim čistilom