Če zaobjamemo vse skupine cvetlic, enolet­nice, dvoletnice, trajnice in čebulnice, ki se med seboj razlikujejo po načinu rasti in življenjski dobi, je nabor cvetja res velik. S premišljeno izbiro in kombinacijami z zelenjadnicami lahko ustvarimo čudovit vrt, ki je ne samo uporaben, ampak tudi okrasen.

Enoletnice in dvoletnice

Z eno- in dvoletnicami dosežemo hiter učinek, saj zelo hitro rastejo in razvijejo množico cvetov. Pri enoletnicah že samo ime pove, da te rastline sklenejo svoj življenjski krog v enem letu. Sejemo jih spomladi od aprila do maja. Hitro bodo zrasle in oblikovale cvetove. Odlikujejo se po bujnem cvetenju, ki traja vse do prve zmrzali. Nato bilke odmrejo. Veliko jih je takih, ki se same zasejejo, in zato so naši vrtovi v naslednjih letih včasih že kar prebogati z določeno vrsto cvetlice. To se velikokrat zgodi z ognjičem, ki je sicer reden spremljevalec zelen­jadnic.

Korenine enoletnic so dokaj skromne in ne bodo zavzele veliko prostora na gredi z zelenjavo. Posejemo jih lahko kamorkoli. Na rob posejemo nižje, kot so žametnice, nižji zajčki, nizke sorte cinij, lobelije, brahikome, da jih zelenjadnice ne bodo prekrile. Tudi kapucinke sejemo na robove. Tako raščave so, da se bodo v drugi polovici poletja razlezle še po potkah. Del, ki preveč sili na gredo med zelenjavo, pomaknemo stran ali odrežemo in uporabimo v kuhinji. Kapucinkini listi, katerih poprasti okus spominja na krešo, so odličen dodatek solati, prav tako popki in barvito cvetje, seme pa lahko vlagamo v kis. Višje enoletnice razporedimo po celotni gredi med zelenjavo. Priljubljene in nezahtevne so cinije, enoletne oz. polet­ne astre, dvoletni naprstec, mak, ognjič, suhe rože, suhocvetnica, sporiš, plavice, grahor, črnika, kozmeje, tudi sončnice. Slednje se od drugih razlikujejo po zelo močnem koreninskem sistemu, zato to upoštevamo, ko jih umeščamo na grede. Jeseni ne pozabite pobrati semen.

!!galerija!!

Trajnice

Trajnice v nasprotju z enoletnicami trajno ostanejo v vrtu. Nadzemni del čez zimo porjavi – odmre, korenine pa na varnem v tleh preživijo težje razmere in spomladi iz njih znova odžene rastlina. Z njimi nimamo skoraj nič dela. Ko jih enkrat preudarno umestimo na grede, samo uživamo v njihovi lepoti in raznolikosti. Ta raznolikost se čez leto spreminja. Tudi pozimi, ko narava počiva in se barve iz zelene spremenijo v rjavo in sivo, ni lepšega kot pogled na z ivjem okrašena suha socvetja in bilke trajnic.

Večjih trajnic, ki naredijo širše grmičke, kot so potonike ali hortenzije, ne vključujemo na zelenjavne grede. Tudi pri umeščanju drugih moramo biti previdni. Ker bodo iz leta v leto ostale na svojem mestu, se bodo tudi vedno bolj razraščale. Vsaka tri leta bo treba grmičke ukrotiti. To naredimo tako, da spomladi z vilami previdno pri­vzdignemo rastlino s koreninsko gručo in jo razdelimo na manjše dele. Trajnice sadimo na robove gred ali potke ob njih. Naj omenim le nekaj prekrasnih: ameriški slamnik, rudbekija, turški nageljni, binkoštni nageljni, perunike, oslez, volčji bob, orlice, gavre, sporiš, perovskije ...

Ognjič, žametnice, kapucinke 
Vrtni ognjič, žametnice in kapucinke ne samo da z barvo cvetov privabljajo na vrt koristne žuželke, pri pridelavi zelenjave brez uporabe kemičnih sredstev nam pomagajo še na drugačne načine. Med drugim tako, da s svojim vonjem ali izločki korenin odganjajo različne škodljivce.
– Vse tri rastline s svojimi koreninskimi izločki odganjajo talne škodljivce in vplivajo na talne glive, z vonjem pa odvračajo uši.
– Kapucinke s svojim vonjem odganjajo tudi bolhača in kapusovega belina, vrtni ognjič pa koloradskega hrošča.
– Kapucinke in vrtni ognjič neznosno smrdijo polžem, zato jih zasejmo tudi ob robove gred.
– Nasprotno pa žametnice privabijo polže nase in jih zato izkoristimo kot vabo, polže pa potem pridno pobiramo.
– Žametnica s svojimi koreninskimi izločki oslabi rast nekaterih plevelov, predvsem slaka in pirnice, dveh plevelov, ki jih nikakor ne želimo v vrtu, saj se ju zelo težko znebimo. Rastline posejemo po vsem vrtu, vsake po malem na vsako gredo. Bližine žametnic bodo še posebno veseli repa, redkev, zelje, kitajsko zelje, jajčevci, krompir in šparglji. Vrtni ognjič bo naredil dobro zelju, repi, kitajskemu zelju, grahu, korenčku, jajčevcu, krompirju in špargljem. Kapucinke bodo ugodno vplivale na jajčevce in kitajsko zelje.

Čebulnice

Še na eno obširno skupino cvetlic nikakor ne smemo pozabiti. To so čebulnice. Spomladi cvetoče, kot so žafrani, hrušice, narcise, tulipani, hijacinte, sadimo jeseni, poleti cvetoče dalije, mečke (gladiole), frezije pa spomladi. Spomladi cvetoče čebulnice premostijo tisti čas v vrtu, ko so gredice še prazne oziroma vrtnine šele sejemo in sadimo. Rumene barve prinesejo pomlad in privabijo čebele, ki se tudi počasi prebujajo. Narcise bodo pomagale vrtnine ubraniti pred podzemnim glodavcem – voluharjem. Tako neznosno mu smrdijo, da se bo umaknil drugam.

Po cvetenju odrežemo cvetove, liste pa pustimo, da se s procesi v njih nabere v čebulah hrana za naslednje leto. Sadimo jih lahko posamično po vsej gredici, saj če vrtnarimo po principu, da ne prekopavamo, čebulic ne bomo poškodovali in bodo krasile vrt iz leta v leto. Še bolje bo, če jih posadimo v majhne skupine in označimo, kje rastejo. Poleti cvetoče pa moramo pred zimo izkopati in jih shraniti v hladni kleti.