Da bomo obirali zdrav fižol

Nekatere so si »pridelali« sami, na nekatere pa tudi niso mogli vplivati. Čeprav pri vseh rastlinskih boleznih velja, da se je za zanesljivo prepoznavanje treba z bolnimi deli ali dobro fotografijo odpraviti h kmetijskemu svetovalcu ali v rastlinsko lekarno, lahko po fotografijah, ki krožijo po družabnih omrežjih, sklepamo, da so največje težave z vdrto fižolovo pegavostjo, ki uničuje tako stroke kot zrna. Gre namreč za najpogostejšo pegavost stročnic, ki jo povzročajo glivice.

Znano je, da se te najbolje prenašajo v toplem in vlažnem vremenu, ker je bil prvi del poletja izrazito suh, pa so se težave izrazile šele zdaj. Res pa je tudi, da laični vrtnarji pogosto opazijo šele znamenja na plodovih ali izrazito sušenje listov vrtnin, na manj očitne znake pa niso pozorni.

Kaj je vdrta pegavost fižola

Vdrta fižolova pegavost ali fižolov ožig je zelo razširjena bolezen navadnega fižola. Poleg tega se pogosto pojavlja tudi na laškem, kitajskem fižolu, mungo fižolu in bobu. Povzroča jo gliva Colletotrichum lindemuthianum. Značilne so črne pege, ki se lahko pojavljajo na vseh nadzemnih delih fižolovih rastlin: listih, steblih, strokih in semenu. Primarni vir okužb je okuženo seme, v katerem se lahko gliva ohranja tudi do pet let, v vlažnem vremenu pa se na vrtu prenaša s kapljicami, vetrom in dotikom.

Znamenja

Prva znamenja vdrte fižolove pegavosti lahko opazimo že na kličnih listih v obliki rjavo črnih peg, na katerih nastajajo trosi glive. Ti se ob padavinah prenesejo na stebelca in ob zadostni vlagi kalijo. Okuženim fižolovim rastlinam se listni peclji, listne žile in spodnja stran listov obarvajo opečnato rdeče, kasneje pa počrnijo. Takšne rastline lahko propadejo že v zgodnji razvojni fazi.

Značilna znamenja pogosteje opazimo na strokih in kasneje na semenu. Na mestu okužbe se oblikujejo črno rdeče pege, ki postanejo postopoma vdrte (od tod tudi ime vdrta fižolova pegavost), in se z večanjem združujejo. Sčasoma dobijo črn obroč z rdečkasto obrobo. Na njih so ob dežju ali obilni vlagi vidni skupki trosov, ki so rožnate barve. Močno okuženi stroki se nagrbančijo in posušijo.

Pri vdrti fižolovi pegavosti opazimo rdečerjave ožige na listnih žilah. Foto: Plant Pathology/Shutterstock Foto:

Kaj naredimo z bolnimi zrni in stroki

Tako oboleli stroki in zrnje seveda niso za uživanje, kot druge bolne dele fižola jih je priporočljivo odnesti iz vrta. Ne sodijo na kompost. Seme obolellih rastlin, četudi so nekatera zrna brez vdrtih temnih peg, ni primerno za nadaljnjo setev.

Kako bomo bolezen omejili

Proti vdrti fižolovi pegavosti letos težko še karkoli ukrenemo, saj so rastline že okužene in proti koncu rastne dobe. Predvsem se ne dotikajmo vlažnih rastlin in bolne dele odstranimo. V prihodnje pa upoštevajmo spodnja pravila:

• Sejemo le zdravo, najbolje kupljeno certificirano seme.
• Pred setvijo ga namočimo v mlačen kamilični ali žajbljev čaj, podobno močan, kot bi ga pripravili zase.
• Izberemo na vdrto fižolovo pegavost bolj odporne sorte fižola. Podatek poiščemo v katalogih semenarskih podjetij. Med domačimi sortami so denimo za to bolezen občutljivi jeruzalemčan, jabeljski pisanec, kifeljček justi (ali pisani).
• Držimo se kolobarja in fižola ne sadimo na isto mesto prej kot po štirih letih.
• Fižola ne sejemo prezgodaj. Visoke sorte so na to bolezen manj občutljive, če jih sejemo po sredini maja, celo junijske setve se dobro obnesejo.
• Upoštevajmo sadilne razdalje. Med pregosto sajeni fižolom se zadržuje preveč vlage.
• Z rastlinami ničesar ne delamo, dokler so vlažne, in se jih ne dotikamo. Fižola ne obiramo v jutranji ali večerni rosi.
• Rastlin ne zalivamo po listih.
• Tla okoli fižola naj bodo vedno rahla.
• Rastline preventivno krepimo z naravnimi pripravki, kot so aminokisline in izvlečki njivske preslice.
• V soseščino fižola sadimo zelišča, ki dobro vplivajo nanj: šetraj, boreč, koper, ognjič, žametnico.
• Vse obolele dele rastlin odstranimo z vrta.

Vsa našteta priporočila so del dobre vrtnarske prakse in veljajo tudi za preprečevanje drugih rastlinskih bolezni.