Ekologija v sadnem, okrasnem in zelenjavnem vrtu: Uravnotežene razmere so temelj

Med poglavitne cilje ekološkega sadjarstva spadajo ohranjanje rodovitnosti tal, pridelava zdravega sadja ter aktivno varovanje okolja in biološke raznovrstnosti. Vsekakor pripomoremo tudi k manjši rabi energije in surovin, prav tako so zaščiteni glavni življenjski viri, kot so tla, voda in zrak. Ekološko pridelano sadje največkrat oberemo in pojemo naravnost z drevesa ter tako zaužijemo vse nakopičene vitamine, minerale, sadne sladkorje in kisline. Neškropljenega sadja ni treba lupiti, čvrste sestavine skorje in sredice pa predstavljajo balastne snovi (vlaknine), ki izboljšujejo presnovo. Ekološka vzgoja temelji na uravnoteženih prehranskih in rastnih razmerah, saj za gnojenje uporabljamo zgolj organska gnojila, proti boleznim in škodljivcem pa ukrepamo z ekološko sprejemljivimi sredstvi.

Dobro je, da v sadovnjaku poskusimo ohraniti koristne organizme, ki omejujejo čezmeren pojav škodljivcev. Zato pikapolonicam, muham trepetavkam, tenčičaricam, najezdnikom in plenilskim pršicam omogočimo bivanje v naši bližini. Naravni sovražnik pršic sta ličinka in odrasla pikapolonica. Ličinke in hroščki pikapolonice pojedo na dan toliko pršic in jajčec, da učinkovito omejijo napad. Ličinke tenčičarice so požrešne in v času svojega razvoja požrejo od 200 do 500 listnih uši. Najezdniki ležejo jajčeca v škodljivega gostitelja. Plenilske pršice se prehranjujejo s pršicami prelkami, nadzorujejo tudi razvoj rdeče sadne pršice. V sadovnjaku so prav tako koristne ptice, podlasice, dihurji, ježi in kače, ki uspešno iztrebljajo voluharja.

Za boj proti različnim boleznim izberemo ekološko sprejemljiva sredstva. Tako proti škrlupu in pepelasti plesni uporabimo kar njivsko preslico, ki rastline krepi. Že aprila se začnejo množiti škodljivci, drevesa pa lahko napade tudi kakšna bolezen. Za koščičarje, ki v tem obdobju cvetijo, je zelo nevarno deževno vreme, saj lahko drevesa okuži cvetna monilija.

Manjše kolonije uši odstranimo z roko ali izrežemo cel poganjek. Učinkoviti so tudi pripravki iz kopriv, vratiča, pelina ali rabarbarinih listov. Leteče škodljivce, kot so češnjeva muha in razni zavijači, pa lovimo na rumene lepljive plošče. V času, ko drevesa še mirujejo, jih zaščitimo pred škodljivci. V sadovnjaku se pred ameriškim kaparjem, rdečo sadno pršico in različnimi listnimi ušmi zelo uspešno zavarujemo z različnimi oljnimi pripravki. Zato kmalu po rezi uporabimo naravni oljni pripravek na osnovi oljne ogrščice, ki zaduši zimska jajčeca škodljivcev. Z njim lahko na ekološki način ukrepamo tudi vegetacijski dobi, vendar ga ustrezno razredčimo.

Med agrotehničnimi ukrepi upoštevamo izbor odpornih sort, pozorni smo na pravilno vzgojo, obdelavo in prehrano (gnojenje). Pri gnojenju dajemo prednost organskim gnojilom. Poskrbeti moramo tudi za pravilen razmik med posameznimi drevesi, vrste v nasadu naj bodo v smeri vetra, krošnjo moramo redčiti, vsako leto opravimo pravilno rez. V zapleveljenih nasadih je večja vlaga, izpolnjeni so tudi drugi pogoji za razvoj bolezni in škodljivcev, zato poskrbimo, da prostor pod krošnjo ni zaraščen.

Delo in dom, 24. marec 2010