Eksotične plodovke: Nove ljubiteljice toplote

Pri nas obe skupini plodovk uvrščamo med toploljubne plodovke, ker izvirajo iz toplih krajev in je njihova narava takšna, da prehladne temperature njihovo rast zaustavijo in jih šibijo. Za rastline, o katerih pišemo danes, lahko na splošno poudarimo, da imajo ob sajenju enake toplotne zahteve kot paradižnik, jajčevec, paprike, čili in kumarice. Če je zemlja hladnejša od 15 stopinj Celzija, iz tal ne morejo črpati fosforja, ki je nujen za razvoj korenin. S hitenjem ne samo, da nič ne pridobimo, ampak so rastline pozneje tudi manj odporne na bolezni.

V ponedeljek, pred oddajo Delaindom v tiskarno, je le temperatura zemlje pri letališču v Portorožu in v Biljah v Vipavski dolini dosegla 15 stopinj, najnižja pa je bila na merilnih postajah v Ljubljani in Postojni, okrog deset stopinj Celzja. Za predstavo, kako labilne so temperature tal v spremenljivem spomladanskem času, toplo priporočam dnevno spremljanje temperatur in stanja tal na spletni strani Agencije za okolje RS. Potem morda ne boste več hiteli, še posebno če ste se na svojem vrtu prepričali, za koliko časa vrtnine ob ohladitvah »občepijo«.

Afriško bučko, momordiko, čajoto, afriški jajčevec in jaltomato smo se odločili predstaviti zato, ker je njihove sadike mogoče kupiti ali naročiti pri ponudnikih pri nas, za nekatere pa si lahko preskrbimo tudi seme v semenskih vrečkah. Seveda je letos za vzgojo lastnih sadik že prepozno. Ker potrebujejo veliko toplote in imajo dolgo rastno sezono, so kot nalašč za tiste, ki radi eksperimentirate v domačem rastlinjaku ali jim lahko namenite dobro osončeno lego v vrtu.

Kiwano (Cucumis metuliferus) izhaja iz podsaharske Afrike. Pri nas je enoletna rastlina, ki zraste do tri metre v višino. Cvetovi so rumene barve, listi veliki in podobnim listom kumar. Med rastjo nastavlja veliko stranskih poganjkov in vitic. Zreli plodovi so svetlo rumeni do oranžni, podolgovati, dolžine 12 centimetrov in širine od šest do osem centimetrov. Na njih so izbokline, ki se nadaljujejo v trne. Užitna sredica ima aromatičen in osvežilen okus, ki ga lahko primerjamo z mešanico okusov aktinidije, banane, limone in dinje. Jemo jo lahko samo ali iz nje naredimo osvežilne napitke in sladice. Kiwano potrebuje za uspešno rast cvetenje in dozorevanje plodov visoke temperature in nižjo zračno vlago. Optimalna temperatura je od 26 do 30, minimalna 15, maksimalna 35 stopinj Celzija. Za boljšo rast sta priporočljiva gojenje v ogrevanih rastlinjakih pomladi in neogreavnih plastenjakih poleti ter namakanje, saj ena rastlina kiwana potrebuje tudi do osem litrov vode na dan. Dozorevanje plodov pospešimo s sprotnim vršičkanjem stranskih poganjkov za drugim listom na poganjku, ker kiwano razvije ženske cvetove na stranskih poganjkih. Na enem poganjku pustimo od enega do dva ploda. Gojimo ga podobno kot kumarice, vendar zaradi kumarne plesni ne v njihovi bližini. Plodovi pri nas zorijo v začetku septembra.

Momordika (Momordica charantia), sorodnica kumaric, izhaja iz indijske podceline. Je bujno rastoča rastlina, ki ima do pet metrov dolge plezajoče poganjke, ki potrebujejo oporo. Iz rumenih, po vanilji dišečih cvetovih se razvijejo dolgi plodovi z razbrazdano kožo. Pri nas uspeva kot enoletnica – podobno kot kumare ali bučke. Cveti med junijem in julijem. Na eni rastlini zacvetijo tako moški kot ženski cvetovi. Plodovi imajo značilno razbrazdano zunanjost, v notranjosti najdemo ploščata semena. Dozorevati začno pozno poleti. Ko dozorijo, zeleni plodovi postanejo rumeno oranžni in se žarkasto razpočijo. Mlade grenke zelene plodove uživamo kot bučke, mlade poganjke in liste kot špinačo, rdeča semena pa se pogosto uporabljajo za privlačno obarvane jedi. Celotna rastlina je zdravilna in se uporablja za zdravljenje sladkorne bolezni, hemoroidov, vročine in kožnih bolezni. Potrebuje veliko zalivanja in toplote, vendar ne prenaša dobro pripeke. Plodovi začno dozorevati pozno poleti.

Čajota ali bodeča bučka

Čajota (Sechium edule), ki izvira iz Južne Amerike, uspeva tudi pri nas, vendar pogosto dozori šele jeseni. Pravijo ji tudi zelenjavna hruška. Zeleni plod je lahko bodičast, obstajajo pa tudi vrste brez bodic. Čeprav spada med bučevke, v notranjosti ne skriva semen, temveč koščico. Njeno meso je nežnejše in sočnejše od bučkinega, malo slajše, nekateri ga opisujejo kot nekaj vmes med kumaro in krompirjem.

Če hočemo sadiko čajote vzgojiti sami, plod jeseni zavijemo v papir. Proti koncu zime jo odvijemo in pustimo, da požene kalček, ki je zelo nežen. Čajoto posadimo v lonec s kakovostno zemljo in ga postavimo na sončno okno. Ko je nevarnost zmrzali mimo, jo posadimo na vrt. Čajoto je treba vsaditi na sončen prostor, potrebuje pa izjemno veliko vode, poleti do eno veliko zalivalko na dan. Njeni poganjki se najbolje razraščajo ob opori in lahko dosežejo tudi dolžino deset ali 20 metrov. Zato ni nič narobe, če čajoto posadimo med trte in kivi ob brajdi in pustimo poganjkom prosto pot. Lahko se zgodi, da se bodo iz belih do rumenih cvetov prvi plodovi oblikovali šele v jeseni. Še oktobra lahko čajota bogato obrodi, ko smo nad njo že skoraj obupali. Čajotine plodove lahko obiramo do zmrzali.

Afriški ali etiopski jajčevec (Solanum aetiopicum) je bližnji sorodnik jajčevca, plodovi pa so videti kot narebren paradižnik ali majhna oranžna bučka. Uporabljajo se predvsem v azijski kuhinji, ko so še mladi, čvrsti in zeleni, plodovi imajo rahlo grenak okus. Afriški jajčevec ima enake zahteve za gojenje kot navadni jajčevec. Zreli plodovi se obdržijo še dolgo v jesen in zimo in služijo v dekorativne namene. Zanimivo je, da se je gojenje afriškega jajčevca že v 19. stoletju uveljavilo v delu južne Italije, kamor je rastlina najverjetneje prišla z vojaki, ki so se vrnili iz vzhodne Afrike.

Jaltomata (Jaltomata procumbens) je sorodnica krompirja, paradižnika in jajčevca, ki izhaja iz srednje Afrike. Pri nas jo je mogoče gojiti kot enoletnico, podobno kot paradižnik. Tudi njeni plodovi so podobni okroglemu češnjevemu paradižniku, odvisno od sorte so lahko zeleni, oranžni, rdeči ali temno vijolični kot borovnice. Tudi uporabljajo se podobno kot to jagodičevje: jagode jemo bodisi sveže, dodamo jih sladicam bodisi iz njih skuhamo marmelado. Rastlina zraste od slab meter do dva visoko.

PREBERITE ŠE:

Posebne vrtnine: Za ljubitelje novih okusov

Zanimive vrtnine: Korenika ingverja ne mara žgočega sonca

Zanimive vrtnine: Pepino – sadje ali vrtnina?

Zanimive vrtnine: Sladki krompir skozi stranska vrata

Zanimive vrtnine: Arašidi rodijo pod zemljo