Setveni koledar

Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Zelenjavni vrtovi

Grenkoba v bučkah in kumarah je toksična, a tudi zanič, zato so zastrupitve redke

Klasična gospodinjska vzgoja ima prenekatero prednost. Tudi sami posnemate babico ali mamo, ki sta konca olupljene kumare odrezali in poskusili, ali nista morda grenka, preden sta jo naribali za solato? Grenki deli namreč ne sodijo na krožnik, saj vsebujejo kukurbitacin, ki lahko povzroči prebavne težave.
Foto: vaivirga/Shutterstock
Foto: vaivirga/Shutterstock
22. 7. 2021 | 08:48
22. 10. 2024 | 14:50
3:27

O »nevarnosti« zastrupitve s to spojino najpogosteje zasledimo prispevke poleti, saj je to čas zorenja kumar, bučk in buč, ki so sorodnice iz botanične družine bučevk, je pa tudi čas »kislih kumaric«, ko se nekatere teme malce napihnejo.

Jedilne buče in kumare so varne

Dejstva pa so takšna: »Prisotnost grenkih snovi, kukurbitacinov, je v družini bučevk zelo pogosta. V divjih predstavnikih se nahaja v vseh delih rastline. Šele s selekcijo in žlahtnjenjem so strokovnjaki dosegli zelo nizko, praktično nezaznavno vsebnost v plodovih. Osnovna funkcija kukurbitacina je obramba rastlin pred insekti in različnimi rastlinojedci,« sta v knjigi Čarobni svet buč zapisali priljubljeni strokovnjakinji Ruth Podgornik Reš in Mateja Reš. Če boste torej uživali kumare, jedilne poletne bučke in buče, in ne morda kakšne okrasne sorte, in boste grenke dele zavrgli, se vam težav ni treba bati.

Visoka koncentracija kukurbitacina v bučnicah pa je lahko posledica navzkrižnega opraševanja z divjimi vrstami bučnic ali pa stresa, ki rastline prizadene zaradi visoke temperature in suše. Za domačo pridelavo torej sejmo kupljeno seme jedilnih bučk in sadimo iz njih vzgojene sadike. Morebitno pobiranje semena (za setev prihodnje leto ali za uživanje) naj bo omejeno, če v radiju 500 m okrog jedilne sorte ne rastejo okrasne sorte ali divje vrste bučevk. Plodovi, če niso grenki, pa v tem primeru niso problematični.

Strup, ki odvrača z grenkobo

V laboratorijskih raziskavah imajo kukurbitacini citotoksične lastnosti, v velikih količinah bi bili lahko smrtno nevarni, vendar je možnost, da bi ljudje zaužili toliko te spojine, izredno majhna. Narava je namreč z grenkobo kukurbitacinov ustvarila opozorilni znak, zaradi česar so tudi zastrupitve (najpogosteje prebavne težave, driska) redke.

Kumare lupimo in odstranjujemo vrh pri peclju tudi zato, da se znebimo morebitne grenkobe. Foto: Swapan Photography/Shutterstock
Foto: Swapan Photography/Shutterstock
Kumare lupimo in odstranjujemo vrh pri peclju tudi zato, da se znebimo morebitne grenkobe. Foto: Swapan Photography/Shutterstock Foto: Swapan Photography/Shutterstock

Tudi sicer so omenjene spojine običajno omejene na liste in stebla rastlin, ki jih ljudje ne jemo. Šele ko se preselijo v plodove (na konec ob peclju ali pod kožo), začnemo zaznavati grenak okus.

Grenkoba se v končnih delih kumar ali bučk lahko pojavi predvsem takrat, ko doživijo stres (suša, pomanjkanje sonca, revna tla, v katerih primanjkuje hranilnih snovi). Torej predvsem poskrbimo za redno namakanje in upoštevajmo priporočila za pridelavo.

S kukurbitacini bi morda lahko zdravili raka

Zaradi omenjenih citotoksičnih lastnosti pri kukurbitacinih proučujejo potencialno farmakološko uporabo pri razvoju zdravil za vnetja, raka, bolezni srca in ožilja ter diabetes.

---

MORDA VAS ZANIMA TUDI: Najboljši način, kako shraniti bučke, da bodo najdlje ostale sveže

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine