Jesenske solatnice na domačem vrtu

Kolobarjenje je ena od osnov pravilnega vrtnarjenja. Z upoštevanjem ustreznega sledenja vrtnin ter dobrih in slabih sosedov močno zmanjšamo pojav bolezni in škodljivcev. Ena od velikih napak vrtnarjev je zaporedno sejanje različnih solatnic na isto mesto. Ko se enkrat pojavi bolezen, kot je solatna plesen, bo ostala na vrtu. Težavo bomo rešili le v nekaj letih s pravilnim kolobarjenjem in zaščito rastlin.

Za jesenske solatnice so najboljši predhod­niki korenovke, gomoljnice in tudi plodovke. Ko na začetku jeseni poberemo vse te vrtnine, bo zemlja za njimi lepo zrahljana. Na primer solatnic ne sejemo na mesto metuljnic (fižol, grah …), ker je tam lahko preveč dušika.

PREBERITE ŠE: SETVENI KOLEDAR – OKTOBER 2024

Kdaj je pravi čas za setev?

Pravi čas za zimske solatnice je zelo težko določiti. Vreme se hitro spreminja. Če bi bila jesen vroča, semena ne bi dobro kalila, tudi rast bi bila slabša. Zato za setev izberemo dva termina, enega sredi septembra, drugega sredi oktobra. In seveda vse dneve vmes. Zimske solate so sorte, ki potrebujejo kratek dan.

Med primernimi sortami večinoma izberemo nansen in zimsko rjavko. Zelo dobra in preizkušena izbira so tudi vegorka in posavka ter slovenska sorta bistra. Semena ne vržemo kar povprek po gredi, temveč raje sejemo v vrste. Med vrstami naj bo 30 cm razmika, tako lahko zelo preprosto in hitro z motiko ali rahljalnikom razrahljamo zemljo med rastlinami. Ker bomo seveda sejali pregosto, pozneje posevek redčimo in mlado solato porabimo. Najbolje pa je seme posejati v setvenice in na prosto saditi sadike. Tako bodo najlepše uspevale solate in radiči, ki naredijo veliko rozeto ali glavo. Za setev v vrste so odlični tudi rukola, motovilec, špinača in azijska listna zelenjava. Te vrtnine sproti režemo ali obiramo posamezne liste.

Kar preveč pogosto vidim vrtove, ki so polni samo solatnic. Kot omenjeno, se v njih hitro pojavijo bolezni. Zato jih kombinirajmo s špinačo, rukolo in azijsko listno zelenjavo. Te spadajo v druge botanične družine in jih ne družijo iste bolezni s solatami. Ko imamo posejane vrste, ustvarimo tudi odličen prostor za potikanje čebulčka in novembra še česna.

Krepitev in zastirka

Pri zimski solati že ime pove, da so to vrtnine, ki uspevajo čez zimo. Zato jih ne pre­krivamo s kopreno. Le na prostem se bodo zimske vrtnine utrdile in prilagodile tako na mraz kot sonce. Ko se zemlja začne ohlajati, bo to pravi čas za uporabo suhe zastirke. Uporabimo slamo, miskant, organsko zastirko, ki ohranja zemljo še nekaj časa toplo. Tako se bodo korenine še naprej razraščale in tudi aktivnost mikroorganizmov bomo ohranili.

Bramor in ogrci
Ko jeseni pospravljamo pridelke, smo pogosto razočarani, saj nam škodljivci poškodujejo korene, gomolje in koreninice naših vrtnin. Med najhujšimi in najpogostejšimi talnimi škodljivci so bramor in ogrci (bele, mesnate ličinke hroščev). Najbolj učinkovita rešitev so nematode. To so živi organizmi, ki jih apliciramo z zalivanjem v zemljo. Ti organizmi se prehranjujejo samo z bramorji ali ogrci in ne škodijo drugim organizmom. Ko zmanjka škodljivcev za prehranjevanje, preprosto odmrejo. Da zaščitimo domači vrt, jih uporabljamo spomladi in jeseni, ko je dovolj dežja. Za premikanje po zemlji namreč potrebujejo vodo.

Le krepke rastline dobro preživijo zimo. Zato vse vrtnine na domačem vrtu krepimo z morskimi algami. Lahko jih zalivamo ali škropimo na sedem do štirinajst dni, odvisno od vremena. Začnemo od sajenja sadik dalje oziroma ko seme skali in ima rastlina prve prave liste. Takrat jih zalijemo s kombinacijo morskih alg in simbiotskih bakterij Bacillus amyloliquefaciens. Slednje se naselijo na koreninskem sistemu in močno povečajo njegov razvoj. Rastline zato črpajo več hrane, in ker se korenine razrastejo bolj globoko, tudi veliko bolje prenesejo zimske razmere.

Dodajanje komposta na vrt

Številni vrtnarji med letom ustvarimo svoj, domači kompost, ki je večinoma sestav­ljen iz rastlinskih komponent. Takšnega uporabljamo na vrtu zgolj jeseni in ne spomladi. Dodamo ga na eno tretjino vrta, seveda skladno s kolobarjem. Namenimo ga tistemu delu, ki smo ga naslednjo sezono namenili za plodovke in kapusnice. Kompost potresemo in rahlo vdelamo v tla. Pred tem ga ne pozabimo temeljito presejati, da odstranimo morebitne škodljivce. Da pa bo lahko postal najboljša hrana za naše vrtnine, mu dodamo živalske komponente. Uporabimo kompostiran hlevski gnoj v peletih z aktivnimi mikroorganizmi. S tem dodamo hranila in še mikroorganizme, ki pomagajo, da se bo kompost že jeseni lepo razgradil.