Ko paradižnik napade krompirjeva plesen

Razmere, ugodne za bolezen

Phytophthoro infestans, za katero pri nas slišimo tako imeni krompirjeva kot paradižnikova plesen, povzroča gliva, ki okužuje liste, stebla in plodove in velja za najpomembnejšo glivično bolezen krompirja in paradižnika (oba sta razhudnika). Za razvoj potrebuje visoko zračno vlaž­nost in temperature od 18 do 24 ˚C, v takšnih razmerah pa se širi zelo hitro, paradižnik lahko uniči celo nekaj dneh. Fitoftori se lahko pridružijo tudi druge bolezni, kot je črna listna pegavost.

Fitoftora je nekdaj pri paradižniku povzročala manj težav, saj je bila gliva manj agresivna. Vendar se tudi rastlinske bolezni spreminjajo, k nam je prišla bolj uničujoča različica bolezni, k razmahu pa so pripomogle mokre sezone. Visoka poletna zračna vlažnost je značilna predvsem za celinsko Slovenijo, medtem ko je v Panonski nižinin in na Primorskem težav s krompirjevo plesnijo pri paradižniku manj. Paradižniku godi vroče in suho poletje.

Trosi bolezni še širijo po zraku, širimo pa jih tudi sami z dotikanjem mokrih rastlin in z okuženim orodjem.

Kako se izogniti bolezni ali jo omejiti

Na vrtu se ji najuspešneje izognemo s tem, da paradižnik zaščitimo pred padavinami, da ga sadimo in oskrbujemo tako, da je okoli rastlin čim manj zračne vlage, pred tem pa, da prav kolobarimo, ga ne sadimo v bližino krompirja, da izberemo na bolezen odporne in tolerantne sorte in da rastline preventivno škropimo s kupljenimi ali naravnimi pripravki za krepitev odpornost. Žal veliko vrtičkarjev brska za nasveti za pomoč, ko je bolezen že razširjena in se ne da veliko storiti.

Kako prepoznamo bolezen

Ob večji zračni vlagi se na listih paradižnika pojavijo sivorjave lise, na spodnji listni ploskvi tam kmalu opazimo sivkasta trosišča. V dolgotrajnem vlažnem vremenu lise prerastejo v madeže, povečuje pa se tudi njihovo število, tako da na koncu porjavi ves list. Značilno je, da se napadeni listi in poganjki povesijo. Rjavi madeži se lahko pojavijo tudi na steblih in plodovih, katerih meso otrdi in postane neužitno.

Na paradižnikovo plesen odporne sorte

Proti krompirjevi plesni povsem odpornih sort paradižnika ni,  so pa žlahtnitelji razvili nekatere tolerantne, pri katerih se počasneje širi. Med njimi je serija sort, katerih imena se začnejo na PH (asociacija na ime bolezni phytophtora), phantasia, phylovita in phylona; poleg teh so tolerantne še arletta, fourstar, maestria in naram …

Na splošno so bolj odporni češnjevi kot debeloplodni paradižniki. Manj težav je tudi pri cepljenih sadikah, ker imajo močnejši koreninski sistem in se zaradi večje količine hrane rastlina uspešneje spopada s težavami.

Zaščita paradižnika pred vlago

Sajenje v lonce: Če paradižnik posadimo v lonce ali korita globine 45 cm in jih postavimo pod napušč strehe, bo med dežjem, ki ga ne bo spremljal močan veter, ostal suh. Pod vsemi oblikami nadstreškov mora imeti paradižnik veliko sonca.

Sajenje v rastlinjake: Če na vrtu postavimo rastlinjak, mora v njem za paradižnik zrak zelo dobro krožiti, da je v njem čim manj zračne vlage. Zaprti rastlinjaki so za širjenje plesni idealni! Višina mora biti vsaj dva metra, širina pa tolikšna, da od pri odprtih bokih po od strani po rastlinah ne dežuje. Zračenje rastlinjakov z vrati ali okenci ne zadostuje, potrebne so tudi bočne odprtine, odprte čelne stranice in loputa v strehi.

Ovijanje paradižnika v folijo ali kopreno: Ovijanje paradižnika ni primerno, saj se tako pod folijo kot kopreno nabira visoka zračna vlaga.

Pravilno zalivanje: Paradižnik zalivamo tako, da močimo tla, ne listov.

Sajenje dovolj narazen: Med rastlinami se bo zadrževalo manj vlage, če bomo med vrstami paradižnika pustili vsaj 40, med vrstami pa 70 cm prostora.

Odstranjevanje zalistnikov in spodnjih listov: Če bomo odstranjevali zalistnike, nove poganjke v pazduhah listov, bodo rastline manj bujne in bolj suhe. Odstranjujemo tudi iste, ki se nagibajo k tlom, saj se tam nabira zračna vlaga.

Krepitev odpornosti

Kupljeni pripravki za krepitev: Odpornosti paradižnika od sajenja naprej lahko dvignemo z rednim škropljenjem s pripravki na osnovi njivske preslice, sojinega lecitina, morskih alg, aminokislin.

Baker: Protiglivično delujejo škropiva na osnovi bakra. Izberemo izdelek, ki je deklariran tudi za paradižnik, in se držimo karence.

Čaji: Proti glivičnim obolenjem preventivno delujejo čaji iz zelenih delov česna, čebule in drobnjaka, razredčenega mleka in sirotke, kisa, sode bikarbone, kamilic. Žajbljev čaj lahko uporabimo le, ko že opazimo znamenja bolezni, za preventivo je premočan.

Kolobar

Paradižnika ne sadimo na isto mesto vsaj tri, še raje štiri leta. Vmes ne smemo saditi niti krompirja, saj sorodnika obolevata za isto boleznijo. Krompir sadimo tudi čim dalj od paradižnika.

Samosevne krompirje (tiste, ki so v vrtu zrasli iz lanskega pozabljenega krompirja) preventivno odstranimo in uničimo.

Ko pride napad

Ko na listih opazimo znamenja sive plesni, jih v suhem vremenu odrežemo. Značilno je, da se bolezen hkrati pojavi na več rastlinah. Če so lise tudi na steblu in niso samo površinske, bo težko preprečiti propad rastlin. Po odstranitvi listov lahko uporabite žajbljev čaj ali bakreni pripravek in škropite trikrat, med škropljenji naj bo od tri do pet dni.