5. 8. 2019 | Besedilo: Julijana Bavčar | Fotografije: Shutterstock
Koliko pognojimo radič
5. 8. 2019 | Besedilo: Julijana Bavčar | Fotografije: Shutterstock
Radič, katerega glavice bomo pobirali jeseni, čez zimo ali zgodaj spomladi, sejemo do srede julija, še avgusta pa ga kot doma pridelane ali kupljene sadike na grede sadimo. Najprej sadimo zgodnejše sorte (jesenske), pozneje pa prezimne. Radič, ki na gredah ostane dalj časa (prezimni), potrebuje nekoliko več hranil kot hitro rastoče solate, vendar ga ne smemo pregnojiti. Nikakor pa ne mara gnojenja s hlevskim gnojem neposredno pred setvijo in sajenjem.
Priprava tal in gnojenje
Ne glede na to, ali bomo radič posejali in pozneje preredčili ali pa posadili sadike, mu prijajo odcedna in zračna tla, kjer voda ne bo zastajala. Tla morajo biti humozna, kar pomeni, da imajo veliko organske mase (ostankov odmrlih rastlin), zato je zelo primerno gnojenje z domačim kompostom. Raje kot da bi kompost dodali neposredno pred sajenjem radiča, ga dodamo posevku, ki je na gredici rasel prej. Radič namreč običajno sadimo za zgodnejšimi vrtninami, ki jih do srede poletja že poberemo. Povsem dovolj hranil bo imel, če sta pred njim rastla s kompostom pognojena zgodnji krompir ali zgodnje zelje. Za radič zadošča od 3 do 5 litrov (ne kilogramov) komposta na kvadratni meter.
Radiču izrazito ne ustreza hlevski gnoj, zato ga sadimo ali sejemo na drugo ali tretjo poljino v kolobarju: to je na gredice, ki so bile s hlevskim gnojem pognojene pred začetkom lanske ali pred začetkom predlanske sezone.
Težave, če je gnojil preveč
Rastline v pregnojenih tleh rastejo prehitro in so bolj dovzetne za bolezni in škodljivce. Pregnojeni (in morda tudi prezgodaj posejani) radič rad uide v cvet, na njegovi koreniki se lahko naselijo koreninske uši, ki sesajo rastlinski sok in rastline šibijo, na takšne pa se rade naselijo še glivične bolezni. Še bolj pogoste kot na radiču so korenske uši na endiviji, bližnji sorodnici radiča. Po njih lahko z veliko verjetnostjo sklepamo, da ves vrt preveč gnojimo. Koreninske uši so na izpuljeni koreniki vidne, prekriva jih voskasta belkasta snov.
Dognojevanje
Če se držimo zgornjih priporočil, dognojevanje ni potrebno, le če rastline slabo napredujejo, jih izjemoma zalijemo s koprivno ali gabezovo prevrelko ali pa ti dve rastlini uporabimo za zastiranje tal. Seveda se je dobro prepričati, ali rastline morda ne zaostajajo v rasti zaradi koreninskih uši.