Kolumna Jerneje Jošar: Načrtovanje setev v notranjih prostorih

Če imate svetlo okensko polico, poskusite vsaj nekaj sadik vzgojiti sami. Za lažje načrtovanje setev v notranjih prostorih, je tukaj razpored po mesecih. Bodite pozorni predvsem na pravi čas setve paprike in paradižnika. S setvijo paradižnika namreč pogosto prehitevamo in posledica so izdolžene sadike s cvetovi, ki nastanejo zaradi šokov in porumenelimi listi, ki so posledica pomanjkanja svetlobe in hranil. Nekatere vrtnine lahko posejete v večje posode in jih kasneje pikirate vsako v svoj lonček, druge se bodo bolje obnesle, če jih že na začetku posejemo vsako seme v svoj lonček. Nekaj vrtnin pa je bolje posejati, ko pride pravi čas, kar na grede, saj presajanje ne prinese dobrih rezultatov.

Zakaj gojimo sadike

Kar nekaj vzrokov je, zakaj se odločamo za gojenje sadik:

• Zagotovimo si daljše obdobje sezone toploljubnih rastlin. Paradižnik, paprika, jajčevec potrebujejo od vznika do prvega pridelka kar nekaj mesecev. Ker so temperature na prostem zanje primerne šele maja, bi direktna setev na prosto zagotovila pridelek paradižnika šele proti koncu poletja, paprike še kasneje.
• Pridelek vrtnin je zgodnejši, če v času, ko so na prostem še neugodni pogoji, v notranjih prostorih vzgojimo sadike. Kapusnice lahko sejemo in sadimo na prosto v začetku aprila. S setvijo februarja v notranje prostore bomo pobirali pridelek hitreje, kot če bi čakali na april in sejali takrat na prosto.
• S presajanjem rastlin se krepi koreninski sistem. Vendar previdno, vse rastline presajanja ne prenašajo dobro.
• Izbira ekoloških semen je zaenkrat še vedno večja kot ekoloških sadik. A v veselje mi je, da gredo vrtnarije vedno bolj tudi v to smer in se odločajo za ekološko pridelavo sadik.
• Neučakanost, ki nas daje še bolj, ko zasije zimsko sonce, potešimo z opravili v notranjih prostorih.

Kaj presajamo – pikiramo in česa ne

Nekatere vrtnine sejemo na začetku več semen v večje posode, kasneje pa vsako rastlino presadimo v svoj lonček oziroma svojo celico v platoju. Določene vrtnine prav tako vzgojimo s sadikami, le da že na začetku posejemo seme v večji lonček in nič ne pikiramo. Nekatere vrtnine pa ne prenašajo presajanja in se bolje obnesejo le neposredne setve na gredo.

Kljub temu se zadnja leta ponudba sadik vrtnin širi tako, da imamo na voljo skoraj vse, tudi korenček, redkvico, pastinak, peteršilj ... Sama sem več let zapovrstjo tako preizkušala pastinak. Krasno listje je oblikoval in prav veselila sem se trenutka, ko bom izrula prvi koren. Sledilo pa je razočaranje. Koren je bil sicer zelo širok, a kratek in zverižen. Kar poglejte na sliki, kakšen spaček je postal! Ker je lahko temu botrovalo marsikaj, sem še dve leti zapored poskusila s presajanjem. Rezultat je bil vedno enak. Enako se zgodi, če presajate korenček in korenast peteršilj. Tudi gomoljnice, kot so repa, podzemna koleraba in črna redkev, se ne obnesejo dobro. Le rdeča pesa je v mojem primeru celo lepša, ko jo vzgojim preko sadik, kot, ko jo sejem neposredno na prosto.

Zelenjadnice, ki jih pikiramo

Sejemo jih najprej v večje platoje, posode in kasneje, ko poganjki oblikujejo par pravih listov, presajamo vsako rastlino v svoj lonček, celico v platoju. To so: solata, endivija, radič, blitva, rdeča pesa, zelje, cvetača, brokoli, brstični, glavnati in listnati ohrovt, kitajski kapus, pak choi, nadzemna kolerabica, listnati peteršilj, gomoljna, stebelna in listna zelena, sladki komarček, paprika, paradižnik, feferoni, čili, jajčevec, perujsko volčje jabolko, tomatil, pepino, sladki krompir.

Zelenjadnice, ki je ne pikiramo

Seme sejemo ža na začetku v večje lončke ali sadilne platoje z večjimi celicami. To so: bob, špinača, motovilec, bučke, buče, kumare, mehiška kumara, kiwano, okra, lubenica, melona, koruza, grah, fižol, čebula (seme), por, rukola, vrtna kreša.

• Graha, fižola ponavadi ne pikiramo. Pa vendar sama že leta sejem grah in fižol v lončke premera 10 cm, po 5 – 7 semen in kasneje, ko rastline zrastejo 10 do 15 cm, presadim na prosto. Presajam tako, da celo skupinico sadik v lončku presadim na prosto v večjo sadilno jamico – torej rastlin ne »trgam« narazen, da bi jih sadila posamično eno po eno.
• Bučke, buče, kumare, mehiška kumara, kiwano, okra, lubenica, melona, vzgojimo sadike tako, da sejemo seme v večji lonček, najbolje premera 6 cm (kumare, mehiške kumare) do 8 cm (buče, bučke ...). Tukaj pa pride na vrsto en trik, ki zagotovi tudi tem rastlinam močnejši koreninski sistem. Lonček napolnimo z zemljo le do polovice. Položimo seme ali dve, pokrijemo z zemljo, zalijemo. Spremljamo rast rastlin in sproti dodajamo zemljo tako, da je stebelce vedno v zemlji. Po tem delu stebla se bodo razvile dodatne korenine in koreninski sistem bo zato močnejši. 
• Špinačo, rukolo, motovilec sejem v večje lončke (3 - 4 cm) po 6 semen. Presadim na gredo celo skupino rastlin – ne razdružujem posameznih rastlinic. Na gredi bodo rasle v skupini.

Zelenjadnice, ki jih sejemo neposredno na gredo – ne vzgajamo sadik

Nekatere vrtnine se ne obnesejo pri presajanju, zato jih sejemo le neposredno na grede. To so: korenast peteršilj, korenček, pastinak, podzemna koleraba, črna redkev, repa, redkvica, vrtna kreša.

Kaj bomo sejali v notranje prostore

V notranje prostore bomo začeli sejati v drugi polovici februarja in nadaljevali, glede na vrtnino, vse do konca aprila. Začeli bomo s porom in peteršiljem, zaključili aprila z bučkami in kumarami. Če le imate čas, pred setvami pokukajte na lunin setveni koledar in sejte takrat, ko je za določene rastline najugodnejši čas. Korenina, list, cvet, plod so oznake na koledarju. Mi pa moramo vedeti, kam katera zelenjadnica spada. Ponavadi je to tisti del, ki ga uživamo. Torej pri solati je to list, pri paradižniku plod. Ponekod pa ni vse tako jasno. Zato si pomagajte s spodnjim razporedom.

Februar

S setvami pričnemo proti koncu meseca.

Korenina: gomoljna zelena, čebula (seme)

List: zgodnje zelje, cvetača, glavnati ohrovt, listnati ohrovt in nadzemna kolerabica, listna in stebelna zelena, blitva, spomladanska solata, por

Cvet: brokoli

Plod: paprika, feferon, čili, grah 

S paradižnikom ne prehitevajte! 

Toploljubne rastline, papriko, feferone, jajčevce in paradižnike presajamo na prosto šele po 15. maju, ko se tla dodobra ogrejejo in mine nevarnost zmrzali. Pa vendar te rastline potrebujejo od vznika pa do sadike primerne velikosti za presajanje na prosto različen čas. Paprika, jajčevci in feferoni potrebujejo 10 - 12 tednov, paradižnik pa le 6 – 8 tednov. In če sedaj odštejemo tedne od 15. maja nazaj, dobimo pravi čas setve v notranje prostore. Torej je za papriko, feferone in jajčevce pravi čas setve sredina februarja, za paradižnike pa šele sredina marca!

Marec

Korenina: gomoljna zelena, peteršilj za koren, koleraba, čebula

List: zgodnje zelje, cvetača, glavnati in listnati ohrovt (v začetku meseca), nadzemna kolerabica, blitva, spomladanska solata, endivija, listna in stebelna zelena, peteršilj za list, sladki komarček, por

Cvet: brokoli

Plod: v začetku meseca paprika, feferoni in jajčevci, po 15. 3. paradižnik

April

Plod: buče, bučke, melone, lubenice in kumare (konec meseca), koruza

List: por (konec meseca poletne sorte), endivija, poletni radič, enoletne dišavnice (bazilika, koperc, janež, koriander, kumina, enoletni šetraj, kamilica, boreč)